Panama: Plenarno zasedanje Sveta škofovskih konferenc Latinske Amerike
Svet
Od 14. do 17. maja je v Panami potekalo plenarno zasedanje Sveta škofovskih konferenc Latinske Amerike (CELAM). V zaključnem poročilu je zapisano, da se je srečanje odvijalo v znamenju veselja zaradi izvolitve novega Petrovega naslednika, ki je sin latinskoameriške Cerkve.
34. zasedanja se je udeležilo 22 predstavnikov škofovskih konferenc. Zbrali so se, kot navaja poročilo, da bi "okrepili bratsko občestvo in misijonarsko vnemo". Navdihovali pa so se v zgledu in nauku papeža Frančiška, katerega začetek pontifikata jih navdušuje in spodbuja pri delu. Njegova izvolitev je kot znamenje zrelosti cerkvene skupnosti na celini in obenem Božji dar, ki od njih zahteva še večjo prizadevnost kot Jezusovi učenci in misijonarji.
Zaključno poročilo v nadaljevanju spodbuja h gradnji Cerkve, ki bi izhajala "iz življenjskega odnosa z Jezusom Kristusom in prenoviteljske moči njegovega vstajenja". Taka Cerkev je "dom in šola občestva". Zna pokazati "prijazen obraz", zmožna je dialoga z moškimi in ženskami, svetom in kulturo današnjega časa. Obenem taka Cerkev zna tudi "širiti upanje in življenje, ki privre iz evangelija". Vsi njeni člani so soodgovorni za njeno vodenje, cilj in poslanstvo.
Za škofovske konference Latinske Amerike in Karibov je ena poglavitnih nalog vse od zasedanja v Aparecidi leta 2007 dalje "celinski misijon". Ta zahteva globoko spremembo drže, saj Cerkev postavlja na položaj stalnega vesoljnega misijona. Gre za prizadevanje za "pastoralno spreobrnjenje". V zaključnem poročilu zasedanja v Panami je zapisano, da je prvi cilj konkretno delovanje, in sicer zlasti preko solidarnosti s trpečimi. Učinkovita evangelizacija v današnjem svetu prednost daje "konkretnim dejanjem". Potrebno je dejavno pričevanje. K le-temu kličejo številni izzivi, med katerimi poročilo navaja vedno slabše stanje demokratičnih institucij; širjenje ekonomskega vzorca, za katerega je značilno kopičenje bogastva v rokah manjšine; zakonodajne odločitve, ki so v nasprotju z moralnimi vrednotami; in različne oblike nasilja, ki ogrožajo človekovo dostojanstvo ter miroljubno sobivanje. Za novo evangelizacijo v takih okoliščinah je temeljnega pomena, zatem lahko preberemo v zaključnem poročilu, da se navdihuje pri Jezusovem ravnanju.
Nadškof Paname, kjer je potekalo plenarno zasedanje Sveta škofovskih konferenc Latinske Amerike, José Domingo Ulloa Mendieta, je v pogovoru za agencijo Zenit pojasnil povezanost tokratnega srečanja in zgodovinskega konteksta. Panamska škofija je bila namreč prva, ki je bila ustanovljena na ameriški celini. »Danes vidimo sadove tistega, kar je bilo zasajeno pred 500 leti,« je dejal nadškof. Med temi sadovi je tako tudi prvi latinskoameriški papež. Zasedanje v Panami je pokazalo občestvo Cerkve, je še dodal nadškof. V tem občestvu niso pomembne razlike, temveč edinost v veri in kulturni identiteti. Delo na zasedanju se je tako odvijalo v vzdušju velikega bratstva. Cerkev v Latinski Ameriki, je sklenil msgr. Ulloa Mendieta, ima namen nadaljevati pot brez triumfalizma, ne da bi popustila v težavah in strahovih.
