Bruselj: Slovenija mora presežni primanjkljaj odpraviti leta 2015
Slovenija | 29.05.2013, 18:05
Evropska komisija je ocenila reformne in proračunske načrte članic Evropske komisije. Slovenija se je znašla v skupini držav, ki so dobile dveletni odlog za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. Slovenijo ga mora pod tri odstotke bruto domačega proizvoda spraviti leta 2015, a hkrati mora dosledno izvajati že sprejete ukrepe ter opredeliti in izvesti nove. Iz Bruslja nam pošiljajo devet priporočil, v katerih opozarjajo, da je treba očistiti bančne bilance, izvesti ustrezno privatizacijo ter rešiti vprašanje prezadolženih podjetij in še naprej reformirati tako pokojninski sistem kot trg dela.
Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je ocenil, da se je Slovenija odločno lotila reševanja težav. "Tempo sprejemanja reform se je v zadnjih tednih res znatno pospešil. V prizadevanjih za trdne javne finance je Slovenija v ustavo zapisala pravilo uravnoteženega proračuna in spremenila ustavo z namenom omejiti možnost za referendume o fiskalni politiki. Vlada je sprejela ukrepe za izboljšanje stroškovne konkurenčnosti in začela s čiščenjem bančnega sektorja," je pojasnil na novinarski konferenci, a obenem dodal, da našo državo še čaka nekaj dela. "Izkoristiti mora priložnost in pospešiti reforme, kar je v zadnjih tednih aprila tudi uspešno zastavila," je poudaril.
Evropsko komisijo skrbijo naše banke
Kot kaže, je vse omenjeno Sloveniji prineslo dodatni dve leti za odpravo presežnega primanjkljaja. A to ne pomeni, da do leta 2015 naša država ne bo pod budnim očesom Bruslja. Evropska komisija lahko postopek zaradi neravnovesij sproži kadar koli. Zato bo skrbno spremljala tako izvajanje načrtovanih slovenskih ukrepov kot tudi uresničevanje svojih priporočil. Najbolj jo skrbijo banke. Med drugim dvomi v verodostojnost ocene Banke Slovenije, da bo za dokapitalizacijo bank dovolj 900 milijonov evrov. Zato poziva k neodvisni oceni stanja bank v državni lasti. Slovenija mora tako ob pomoči evropskih partnerjev do junija sprejeti ustrezne ukrepe za najem neodvisnega zunanjega svetovalca, ki bo opravil pregled kakovosti aktive bank v vsem sistemu in zagotovil hitrejši napredek v primeru dveh bank, ki sta že predmet postopka državne pomoči, da se bo pospešilo izboljšanje njunih bilanc stanja. Slovenijo še poziva, naj nadaljuje s pripravami za napovedano privatizacijo Nove KBM in do septembra pripravi časovni načrt za odprodajo neposrednih in posrednih državnih deležev v bankah. Hkrati naj naša država do marca prihodnje leto oblikuje celovito strategijo za zagotovitev boljšega upravljanja prestrukturiranih bank, do konca tega leta naj medtem pregleda regulativni okvir za banke in okrepi nadzor sistema. Od ostalih priporočil iz Bruslja omenimo, da mora Slovenija okrepiti dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema v obdobju po letu 2020, pri čemer mora zakonsko predpisane upokojitvene starosti prilagoditi na podaljšanje življenjske dobe. Na področju plač mora naša država zagotoviti razmere, ki bodo podpirale konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest. Novost je opozorilo glede razmer v pravosodju - Slovenija se mora še naprej truditi za zmanjšanje trajanja sodnih postopkov.
Visok dolg in problematičen bančni sektor sta težavi vse Evropske unije
"Vsaka država se sooča z drugačnim položajem, zato je povsem naravno, da vsaka vidi rešitev po svoje, delo Evropske komisije pa je, da vidi Evropo kot celoto in ponudi vsestranski odgovor na krizo," je bil jasen predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Kot je povedal na novinarski konferenci, sta visok dolg in problematičen bančni sektor pravzaprav težavi vse povezave. A dodal je, da je iz programov posameznih držav razvidno, da članice očitno lahko storijo več za rešitev krize, zato je pozval k ukrepanju.
Evropska komisija je poleg Slovenije rok odpravo čezmernega primanjkljaja podaljšala še Franciji, Španiji, Nizozemski, Poljski in Portugalski. Za Malto je priporočila uvedbo postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, za Belgijo pa je izdala posebno opozorilo.
