Ekonomist Lahovnik in evropska poslanka Jordanova o protikriznih ukrepih
Slovenija | 08.05.2013, 18:19
Naša vlada mora tako program stabilnosti kot tudi nacionalni reformni program v kratkem poslati v Bruselj. V pogovoru za naš radio je o tem, kako bi se na omenjena načrta lahko odzvala Evropska komisija, spregovoril ekonomist Matej Lahovnik. Komentiral je tudi preložitev odločanja o zapisu fiskalnega pravila v ustavo in ugibanja, ali bo našo državo na koncu le morala obiskati tako imenovana trojka. Evropska poslanka Romana Jordan je medtem prepričana, da moramo v Sloveniji pokazati, da smo odgovorni.
Lahovnik meni, da napovedani vladni ukrepi, med njimi so tudi novi davki, ne gredo v pravo smer. Kot je dodal za Radio Ognjišče, vlada daje prevelik poudarek zviševanju davčnega bremena tako za podjetja kot za prebivalce in se premalo ukvarja z zniževanjem javne porabe. "Dvig davkov in uvajanje novih je način, kako zavreti okrevanje gospodarstva, ne pa, kako ga pospešiti," je ocenil. Pravzaprav je takšen način reševanja trenutnih razmer povsem napačen. "To je tako, kot da bi nekomu, ki se utaplja, vrgel kamen in pričakoval, da se bo rešil," je bil oster.
Lahovnik je spomnil na nedavno oceno Evropske komisije, da bo Slovenija poleg Cipra edina država, ki bo še dve leti v recesiji. Boji se, da bo odziv Bruslja na ukrepe, ki jih je zdaj pripravila nova vlada, precej neugoden. "Ta program je predvsem predvsem računovodski. Je program za zastoj in ne za razvoj. Bojim se, da bo takšen odmev tudi v tujini. Namenjen je ustvarjanju dobrega umetniškega vtisa, kako nova vlada poskuša pripraviti nek resen program izhoda iz krize, a podrobnejša analiza pokaže, da je program notranje protisloven, da so nekatere navedbe nepopolne ali celo povsem nerealne," je pojasnil Lahovnik.
Spregovoril je tudi o zapisu zahteve po uravnoteženju javnih financ v ustavo. Znano je, da so poslanci odločanje o tem, ali bo t. i. zlato fiskalno pravilo našlo mesto v temeljnem dokumentu naše države, spet preložili, tokrat na konec maja. Lahovnik je opozoril, da se o tem pogovarjamo že več kot leto dni. "Uvedbo zlatega fiskalnega pravila v ustavo je obljubil že nekdanji premier Borut Pahor. Mislim, da bi zdajšnja vlada to morala izpeljati," je poudaril. Najbolj pereče je vprašanje, kdaj uveljaviti pravilo. Opozicija vztraja pri letnici 2015, a koalicija ocenjuje, da je tak rok za uravnoteženje javnih financ nerealen, in želi letnico za nekaj let prestaviti. "To, da želi zlato fiskalno pravilo uvesti šele leta 2017, pomeni, da vlada Alenke Bratušek načeloma je za javno finančno disciplino, ampak je ne bi želela uveljaviti v svojem mandatu, ampak bi k javno-finančni disciplini zavezala prihodnje vlade in prihodnje koalicije. To se mi zdi precejšnje politično sprenevedanje," je bil kritičen Lahovnik.
Čas za analize in posvete je po Lahovnikovih besedah minil. "Zdaj je čas za ukrepe," je bil jasen. Prepričan je, da ima Slovenija veliko srečo, da je članica Evropske unije in evro območja, saj se vsi potencialni vlagatelji zanašajo na to, da nas bo v skrajni sili reševal Bruselj. Ali nas čaka trojka, po njegovem v tem trenutku ni najpomembnejše vprašanje. Kot je dodal, je večji problem, da se Slovenija zadolžuje na finančnih trgih po obrestnih merah, ki bodo dolgoročne zavirale okrevanje gospodarstva. "Če se država zdaj zadolžuje po šestodstotnih obrestnih merah, se bodo banke in državne družbe po osemodstotnih, ostali del prebivalstva pa se bo po deset, enajstodstotnih. To seveda zavre kakršenkoli resen investicijski cikel, tudi zato bomo še nekaj časa v krizi," še meni.
Da se iztekajo zadnji dnevi, ko bo morala Slovenija Evropski komisiji poslati načrta za reforme in finančno stabilnost, je spomnila Jordanova. "Vsi v Evropskem parlamentu želimo, da bi Slovenija lahko sama rešila svoje težave," je dodala za naš radio. Če bomo odgovorno izpeljali to nalogo, bomo Slovenci po njenem tudi sebi dokazali, da smo državotvoren narod. "Mnogi omenjajo trojko. Jaz si je ne želim. Mislim, da je bolje, da sami pripravimo nek odgovoren program in ga izvajamo, saj najbolje poznamo razmere v državi," je prepričana evropska poslanka. "Trojka je neka rešiteljica le, če se politične elite ne bodo zresnile in našle skupnega jezika. A trojka bo dala program, ki bo še bolj oster in manj specifičen za našo državo, kot bi ga lahko pripravili sami," je opozorila.
