"Pametnejša" pravila za varnejšo hrano

| 07.05.2013, 08:17

Evropski komisar za zdravje in zaščito potrošnikov Tonio Borg je včeraj predstavil zakonodajni sveženj "pametnejših pravil za varnejšo hrano", ki ga je Evropska komisija predlagala kot odziv na afero s konjskim mesom in predvideva strožje kazni za goljufe v prehranski verigi. Spremembe zakonodaje vključujejo tudi predlog o semenih, kot zatrjujejo pa je glavni cilj vsega dogajanja skrčenje in usklajevanje zelo obširne zakonodaje tega področja. V Fundaciji za ohranitev semen kljub pojasnilom izražajo zaskrbljenost in opozarjajo na nedorečenost uporabe lastnih semen na majhnih in ekoloških kmetijah.

Novo zakonodajo na tem področju naj bi po včerajšnjem predlogu sestavljalo pet zakonodajnih aktov, namesto dosedanjih sedemdeset. To naj bi predvsem omogočilo večjo jasnost, preglednost usklajenost in predvsem zagotovilo boljše izvajanje v praksi. Nov predlog prinaša tudi poenostavitve upravnih postopkov za kmete, rejce in predelovalce ter distributerje, da bodo lažje izvajali svoje dejavnosti.

Drugi cilj nove zakonodaje, za katerega se je unija odločila predvsem zaradi afere s konjskim mesom, pa je po besedah evropskega komisarjka za zdravje in zaščito potrošnikov Tonia Borga zaostritev nadzora in kazni za goljufe v prehranski verigi. Članice bodo morale na primer v nacionalne načrte nadzora v celoti vključiti preglede za boj proti goljufijam in zagotoviti, da so zneski finančnih kazni v teh primerih res odvračilni. Poleg tega bi imela komisija po novem predlogu pravico, da od članic zahteva izvedbo testov, ki so bili v primeru preverjanja vsebnosti konjskega mesa v uradno govejih izdelkih le priporočeni.

Afera s konjskim mesom je sicer sprožila tudi pozive k vključitvi obvezne oznake države izvora mesa v sestavljenih živilih v zakonodajo EU, vendar tega komisija za zdaj še ni predlagala, saj še preučuje posledice takšnega ukrepa, je pojasnil Borg in izpostavil, da je temu naklonjenih vse več članic in evropskih poslancev.

Trg s semeni

Zakonodajni predlog, ki ga je včeraj predstavila komisija, ureja tudi rastlinski razmnoževalni material, vključno s semeni. Prejšnji osnutki predloga so v številnih članicah, tudi v Sloveniji, sprožili veliko kritik, ki pa po včerajšnjih navedbah komisije niso utemeljene.

Komisija trdi, da nov predlog zakonodaje prinaša enostavnejša in prožnejša pravila za trženje semen in drugega rastlinskega razmnoževalnega materiala. S tem naj bi zagotovili produktivnost, prilagodljivost in raznovrstnost pridelave ter olajšali trgovanje s semeni.

"Zakonodaja EU ne vključuje uporabe semena na zasebnih vrtovih," poudarjajo v komisiji in zatrjujejo, da bodo lahko zasebni vrtnarji še naprej kupovali kakršen koli rastlinski material in prodajali seme v majhnih količinah.

Poleg tega bo razjasnjeno, da lahko vsakdo, ki se s tem ne ukvarja poklicno, na primer zasebni vrtnar, izmenjuje semena z drugimi zasebnimi vrtnarji, ne da bi to spadalo na področje uporabe pravil iz predlagane uredbe, pojasnjujejo v Bruslju.

Namen predlagane zakonodaje je uvesti širšo izbiro za uporabnike, ki bo vključevala nove izboljšane in testirane sorte, material, ki ne izpolnjuje opredelitve sorte, tradicionalne sorte ter material za nišni trg, so še poudarili v komisiji.

Pri novih pravilih so sicer upoštevani tip materiala, pogoji pridelave in obseg zadevne poslovne dejavnosti. Tako so za stare tradicionalne sorte in za heterogeni material določena zelo poenostavljena pravila za registracijo. Te kategorije naj bi bile tudi izvzete iz testiranja in drugih zakonodajnih zahtev.

Poleg tega je upravno breme manjše za mikropodjetja, ki lahko tržijo kateri koli tip materiala kot "material za nišni trg" brez registracije. Prav tako so mikropodjetja na splošno izvzeta iz obveznosti plačila pristojbin za registracijo.

Področje za dobro počutje in zdravje živali

Predlog predvideva tudi niz ukrepov za izboljšanje zdravja živali, katerim je skupno načelo "bolje preprečiti kot zdraviti". Eden od predlaganih ukrepov je na primer prednostni seznam bolezni, v povezavi s katerimi je treba ukrepati na ravni EU.

Prav tako predlog predvideva vrsto ukrepov za izboljšanje zdravja rastlin, saj se je zaradi globalizacije in podnebnih sprememb povečalo število škodljivih organizmov in bolezni, ki napadajo rastline.

Komisija na primer predlaga uvedbo učinkovitejšega stalnega nadzora in vzvode za hitro izkoreninjenje izbruhov novih vrst škodljivih organizmov ter finančno nadomestilo za gojitelje, ki jih taki karantenski škodljivi organizmi prizadenejo.

Predlog komisije se zdaj seli v obravnavo Evropskega parlamenta in članic unije, v tem procesu pa so še mogoče spremembe. Komisija načrtuje, da bo včeraj predlagani sveženj zakonodaje začel veljati leta 2016.

Naša skrb je legitimna

Katarina Hölzel pobudnica Fundacije za ohranitev semen glede na včeraj povedano poudarja, da so pojasnila Evropskega komisarja za zdravje in zaščito potrošnikov Tonia Borga vsekakor legitimna, legitimna pa je tudi njihova skrb. Opozarja, da so pojasnila bila dana samo za področje vrtičkarstva, ničesar pa ni bilo povedano glede kmetij, ki uporabljajo lastna semena in želijo svojo pridelavo še naprej prodajati na trgu. "Mislim da bo glede na trenutno uredbo to prepovedano, in s tem na nek način onemogočena ekološka pridelava z doma proizvedenimi semeni, kar pomeni, da bodo manjši kmetje, ekološke kmetije, semena kupovati", še opozarja Katarina Hölzel.

V Fundaciji za ohranitev semen se bojijo, da bodo ekološki in drugi majhni kmetje prisiljeni vsako leto kupovati semena, če bodo svojo pridelavo hoteli prodajati na trgu in se s tem preživljati.