Umrla je Margaret Thatcher, železna lady, ki je spremenila Veliko Britanijo
Svet | 08.04.2013, 19:20
V starosti 87 let je danes umrla bivša britanska premierka Margaret Thatcher, ki je bila znana tudi kot železna lady. Zadela jo je kap. Sedanji in nekdanji državniki so se v odzivih strinjali, da je bila Thatcherjeva, ki je pomagala končati hladno vojno in preoblikovala Veliko Britanijo z gospodarskim liberalizmom, velika državnica.
Njen tiskovni predstavnik Lord Timothy Bell je povedal, da je baronica Thatcherjeva davi mirno umrla, potem ko jo je zadela kap. Thatcherjeva je imela že nekaj časa težave z zdravjem, bila pa je tudi dementna in se je le zelo redko pojavila v javnosti.
Iz Buckinghamske palače so sporočili, da je kraljica Elizabeta II. z žalostjo sprejela novico o smrti baronice in se bo osebno obrnila na njeno družino.
Britanski premier David Cameron je dejal, da "smo izgubili veliko voditeljico, veliko premierko in veliko Britanko". Zaradi smrti nekdanje premierke je skrajšal obiska v Španiji in Franciji ter naj bi se še danes vrnil v domovino.
Cameronov namestnik, liberalni demokrat, Nick Clegg pa je železno lady opisal kot "eno ključnih figur moderne britanske politike". Dejal je, da so bila v javnosti mnenja o njej, ko je vodila vlado, deljena, a danes ji vsi priznavajo "moč osebnosti in radikalnost njene politike".
Nekdanji laburistični premier Tony Blair je dejal, da je bila Thatcherjeva ena tistih voditeljev, ki jim je uspelo spremeniti ne le politično pokrajino svoje države, temveč tudi sveta.
Manj hvale na njen račun pa so izrekli britanski rudarji, med katerimi je v 80. letih minulega stoletja postala osovražena, potem ko se je sprla s sindikati in ni želela popustiti njihovim zahtevam. Generalni sekretar zveze rudarjev v Durhamu David Hopper je njeno smrt označil za "velik dan" in izrazil veselje, da jo je preživel.
Britanska vlada je sporočila, da bo pogrebna slovesnost z vojaškimi častmi za nekdanjo premierko v katedrali sv. Pavla v Londonu, ne bo pa imela državniškega pogreba. Pogreb Thatcherjeve, ki jo bodo upepelili, bo v družinskem krogu. Kot so pojasnili, bo pogrebna slovesnost na isti ravni, kot je bila ob smrti princese Diane ali kraljice matere.
Thatcherjeva je bila v spodnji dom parlamenta prvič izvoljena leta 1959. Med letoma 1970 in 1974 je bila ministrica za izobraževanje. Leta 1975 je nasledila nekdanjega premiera Edwarda Heatha na čelu konservativcev, štiri leta kasneje pa postala prva britanska premierka. Na Downing Streetu je ostala 11 let.
Njeno politično zapuščino je moč povzeti z izrazom "thatcherizem" - niz politik, ki je po navedbah podpornikov promoviral osebno svobodo in razdrl razredno delitev, ki je več stoletij razdeljevala državo. Da bi ponovno zagnala gospodarstvo, je začela z obširno privatizacijo, znižala davke in javno porabo ter utišala sindikate.
Na zunanjepolitičnem področju se je trudila državi vrniti nekdanji ugled. K temu je med drugim prispeval uspeh na Falklandskih otokih. Ko jih je leta 1982 zavzela Argentina, je Thatcherjeva tja napotila svoje vojake in ladje in si v dveh mesecih priborila zmago.
Negovala je tesno zavezništvo z nekdanjim, prav tako že pokojnim ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom, bila pa je tudi odločna nasprotnica tesnejšega britanskega povezovanja z Evropo in je Veliki Britaniji v finančnih pogajanjih z EU tudi izposlovala znameniti rabat.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je Thatcherjevo označil za veliko državnico, "ki bo v spominu ostala tako zaradi svojih prispevkov skupnemu evropskemu projektu kot tudi zadržkov do njega". Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy pa jo je označil za "izjemno osebnost in enega najvplivnejših evropskih voditeljev svojega časa".
Ameriški predsednik Barack Obama je ocenil, da so ZDA z njeno smrtjo izgubile "resničnega prijatelja", svet pa "velikega borca za svobodo".
Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je Thatcherjevo označila za "izjemno voditeljico" in izpostavila njeno vlogo pri premostitvi delitev v Evropi v obdobju hladne vojne. Thatcherjeve se bomo po njenem prepričanju spominjali kot nekoga, ki je utrl pot ženskam na najodgovornejših položajih.
Francoski predsednik Francois Hollande jo je označil za "veliko osebnost, ki je pustila globoko sled v zgodovini svoje države". Odnos, ki ga je imela s Francijo, pa je bil po njegovih besedah vedno "iskren in lojalen".
Kot je menil španski premier Mariano Rajoy, njena "neumorna prizadevanja za svobodo, demokracijo in pravno državo ter njena odločenost za reforme predstavljajo dragoceno dediščino za trenutne evropske vlade", ki se tako kot njena v 80. letih minulega stoletja soočajo s "kompleksnimi izzivi".
Nekdanji poljski predsednik in šef sindikata Solidarnost, ki je pripomogel k padcu komunizma na Poljskem, Lech Walesa je poudaril, da je Thatcherjeva z Reaganom in papežem Janezom Pavlom II. pomembno prispevala k padcu komunizma v Evropi.
Zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov, ki se je ob koncu hladne vojne s Thatcherjevo večkrat sestal, pa je dejal, da je bila velika političarka in briljantna osebnost, ki bo ostala zapisana v zgodovini.
Ne njeno smrt so se odzvali še številni drugi državniki, med njimi kanadski premier Stephen Harper, izraelski premier Benjamin Netanjahu, nekdanji nemški kancler Helmut Kohl in japonski premier Šinzo Abe.
