VIDEO: Papež Frančišek vodil bogoslužje velikega petka
Svet | 29.03.2013, 20:19
Bogoslužje velikega petka, med katerim se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti, je v baziliki sv. Petra prvič vodil papež Frančišek. Na začetku bogoslužja, ki se je začelo ob 17. uri, je sveti oče nekaj minut ležal na obrazu pred oltarjem in v tišini molil kot znamenje počastitve oltarja, prošnje za odpuščanje in pokore.
Sledilo je petje poročila o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija. Homilijo je – tako kot vsak leto na veliki petek – imel papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa. Po Petrovi baziliki, tokrat osvetljeni s pridušenimi lučmi, so nato odmevale besede Glejte les križa, ki ga je diakon nesel po glavni ladji in ga zbranim vernikom ponudil v čaščenje. Križ je s poljubom počastil tudi papež Frančišek, nato pa še kardinali, škofje, diakoni in ostali navzoči.
Zastonj smo opravičeni po veri v Kristusa
Papeški pridigar p. Cantalamessa je med homilijo spregovoril o "zastonjskem opravičenju po veri v Kristusovo kri“, izhajajoč pri tem iz Pavlovih besed, namenjenih Rimljanom: „Vsi so grešili in so brez Božje slave, opravičeni pa so zastonj, po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu“ (Rim 3,23-24). Prispeli smo do vrhunca leta vere in njegovega odločilnega trenutka, je dejal papeški pridigar. To je vera, ki odrešuje, vera, ki premaga svet. Vera je tista, po kateri odrešenje, ki ga je prinesel Kristus, postane naše, oblečemo si plašč njegove pravičnosti. „Na eni strani je iztegnjena roka Boga, ki človeku ponuja svojo milost, na drugi pa je roka človeka, ki jo izteguje, da bi Božjo roko prijel po veri. Nova in večna zaveza je zapečatena s stiskom rok med Bogom in človekom,“ je zatrdil p. Cantalamessa. Nadaljeval je, da imamo v teh dneh priložnost sprejeti najpomembnejšo življenjsko odločitev; to je odločitev, ki na stežaj odpira vrata večnosti: verovati. Verovati, da je Jezus umrl za naše grehe in vstal za naše opravičenje. Ta veliki petek, ki ga obhajamo v letu vere in v navzočnosti novega Petrovega naslednika, je po Cantalamessovih besedah lahko tudi začetek novega življenja: „Potrebno je samo to, da se ne skrivamo kot Adam po storjenem grehu, ampak da priznamo, da smo potrebni opravičenja, in se ne samo-opravičujemo.“
Papeški pridigar je tudi dejal, da je v mrtvem in vstalem Kristusu svet dosegel svoj končni cilj. Razvoj človeštva danes sicer napreduje z vrtoglavo hitrostjo in človeštvo si pred sabo odpira nova obzorja, ki so rezultat njegovih odkritij. Pa vendar lahko rečemo, da je konec časov že prišel, kajti v Kristusu, ki sedi na desnici Očetovi, je človeštvo doseglo svoj zadnji cilj. Že sta se začela novo nebo in nova zemlja. Kljub vsem stiskam, krivicam, strahotam, ki obstajajo na zemlji, se je v Kristusu že vzpostavil novi svetovni red. To, kar vidimo s svojimi očmi, nam sicer lahko govori ravno nasprotno, ampak zlo in smrt sta v resnici poražena za vedno. Njuni izviri so izsušeni. V resnici je Jezus Gospod sveta. Zlo je bilo dokončno premagano z njegovim odrešenjem. Novi svet se je že začel. Predvsem smrt je z očmi vere videna na popolnoma drug način. „Kristus je vstopil v smrt, tako kot se vstopi v temno ječo, a ni izstopil skozi drugo steno, ni se vrnil nazaj, od koder je prišel kot Lazar, ki se je vrnil v življenje, a je nato ponovno umrl. Jezus je naredil prehod v življenje, ki ga ne more nihče več zapreti in po katerem mu lahko vsi sledijo. Smrt ni več zid, ob katerem se lomi vsako človeško upanje; postala je most v večnost. Ljubezen je močna kot smrt, pravi Visoka pesem, a v Kristusu je ljubezen postala močnejša od smrti,“ je izpostavil p. Cantalamessa. Krščanska vera se zato lahko vrne na našo celino in v sekularizirani svet iz istega razloga, iz katerega je vanj že vstopila: kot edina, ki lahko da gotov odgovor na velika vprašanja o življenju in smrti.
Potreba po evangelizaciji – Kristus je namreč umrl za vse
Papeški pridigar je v nadaljevanju spregovoril še o evangelizaciji. Križ ločuje vernike od nevernikov, kajti za ene je spotika in norost, za druge pa moč in modrost Boga. A v globljem smislu križ povezuje vse ljudi, vernike in nevernike. Jezus je moral umreti, kot piše v Janezovem evangeliju, a ne samo za en narod, temveč tudi zato, da bi razkropljene Božje otroke zbral v eno (Jn 11,51-52). Novo nebo in nova zemlja sta od vseh in za vse, kajti Kristus je umrl za vse. Iz vsega tega po Cantalamessovih besedah izhaja potreba po evangeliziranju. Kristusova ljubezen nas namreč priganja k evangelizaciji, k oznanjevanju vesele novice, da namreč ni več „nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu. Kajti postava Duha, ki daje življenje v Kristusu Jezusu, nas je osvobodila postave greha in smrti“ (Rim 8,1-2). Evangelizacija ima po Cantalamessovih besedah mistični izvor, kajti dar je, ki prihaja iz Kristusovega križa, iz odprte rane, iz vode in krvi. Kristusova ljubezen se hoče razširiti in doseči vsa ustvarjena bitja, še posebej najbolj potrebna njegovega usmiljenja. Krščanska evangelizacija ni osvajanje, ni propagiranje; je dar Boga svetu po njegovem Sinu Jezusu.
Vir: Radio Vatikan
