Dosežen dogovor o pomoči Cipru; banke v torek odpirajo vrata
Slovenija | 25.03.2013, 20:57
Evroskupina je na izrednem zasedanju potrdila dogovor trojke in Cipra o programu do 10 milijard evrov pomoči tej državi - najpomembnejša razlika v primerjavi s prvotnim dogovorom je, da so sedaj zavarovane vse vloge do 100.000 evrov. Banke, z izjemo dveh največjih Bank of Cyprus in Laiki, bodo v torek tako vendarle odprla vrata.
Finančni ministri držav v območju evra so v zgodnjih jutranjih urah v Bruslju potrdili dogovor Cipra in trojke - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) - o programu pomoči tej evrski državi. Dogovor med drugim po novem predvideva, da bodo zavarovane vse denarne vloge do 100.000 evrov.
Veliki varčevalci v največji ciprski banki Bank of Cyprus, ki imajo denarne vloge nad 100.000 evri, pa bodo medtem zaradi enkratne dajatve ob okoli 30 odstotkov.
Drugo največjo ciprsko banko Laiki bodo zaprli, njeni nezavarovani depoziti nad 100.000 evri bodo zamrznjeni, v okviru konverzije depozitov za lastniški delež pa se jih bo porabilo za poravnavo dolgov Laikie in dokapitalizacijo Bank of Cyprus.
Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je po zasedanju pojasnil, da je bila pot do dogovora težka. Po njegovih besedah bi lahko bil sklenjen že v prvo, a ni bil, ker ni bilo političnega soglasja. Tako imamo sedaj "boljšo rešitev v slabših okoliščinah", je pristavil in ocenil, da je tokratna rešitev boljša zato, ker je osredotočena na najbolj pereče probleme na otoku, ki so nakopičeni v dveh največjih ciprskih bankah.
Dijsselbloem je popoldne v pogovoru za Reuters in Financial Times dejal, da bi moral dogovor o pomoči Cipru, ki bo obremenil velike lastnike delnic, obveznic in depozitov, postati model za reševanje bank v Evropi v prihodnje.
Kasneje je v sporočilu za javnost pojasnil, da je Ciper specifičen primer z izjemnimi izzivi, ki so zahtevali ukrepe, za katere so se dogovorili davi. "Programi makroekonomskih prilagoditev so narejeni po meri razmeram v tej državi, uporabljeni niso bili nobeni modeli ali vzorci," je dodal.
Pomoči Ciper ne bo mogel porabiti za dokapitalizacijo bank. Izjemno velik ciprski bančni sektor, ki je, upoštevaje le banke na otoku, več kot petkrat večji od državnega bruto domačega proizvoda (BDP), bo moral do leta 2018 doseči povprečno velikost v EU.
"Imamo dogovor, ki je v interesu Ciprčanov in EU," je ob odhodu z izrednega zasedanja v Bruslju dejal ciprski predsednik Nikos Anastasiades. Eden ključnih elementov dogovora je sicer to, da ni potrebna njegova potrditev v ciprskem parlamentu, po navedbah Dijsselbloema zato, ker ne vključuje več spornega davka na bančne vloge.
Evroskupina pričakuje, da bodo ciprske oblasti in trojka krovni dokument o programu pomoči, memorandum o soglasju, dorekle v začetku aprila.
Šefica IMF Christine Lagarde je ocenila, da je to "najboljši možni dogovor" v danih okoliščinah ter izpostavila tri vidike: program je osredotočen na reševanje problemov v dveh največjih bankah, breme je porazdeljeno med Evropejce in Ciprčane ter na ciprski strani med davkoplačevalce in nezavarovane varčevalce v omenjenih dveh bankah.
To bo po njenih besedah zagotovilo "trajno in trdno" rešitev oziroma to, da bo ciprski dolg do leta 2020 omejen na okoli 100 odstotkov BDP, za kar si je IMF vseskozi prizadeval. Povedala je tudi, da bo izvršnemu odboru IMF priporočila sodelovanje pri pomoči Cipru, a o številki ni želela govoriti.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je ponovil, da "optimalne rešitve" več niso bile možne, le "težke izbire", a zatrdil, da bo Evropa Cipru stala ob strani.
Dogovor je odmeval tako v Evropi kot Rusiji in ZDA. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy se je zavzel za čimprejšnje izvajanje dogovora, predsednik komisije Jose Manuel Barroso pa je ocenil, da bo gospodarstvo Cipra lahko ponovno zaživelo. Po mnenju predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza pa se je treba naučiti lekcij.
Nemška kanclerka Angela Merkel in nemški finančni minister Wolfgang Schäuble sta dogovor ocenila kot dobrega. Po mnenju Merklove je dogovor ustrezen tako za Nikozijo kot območje evra, Schäuble pa je ocenil, da gre za pošten dogovor, ki bo povrnil zaupanje v Ciper in stabiliziral ciprsko gospodarstvo.
Dogovor je pozdravila tudi Slovenija. "Slovenija pozdravlja rešitve v luči stabilizacije razmer v območju evra in upa na čimprejšnjo sanacijo ciprskega bančnega sistema," so sporočili z ministrstva za finance.
Premierka Alenka Bratušek pa je poudarila, da je Slovenija stabilna država in da "kakršne koli primerjave s Ciprom v tem delu in času niso potrebne niti primerne". Po njeni oceni Slovenija lahko svoje težave, tudi javnofinančne, rešuje sama.
Ruski premier Dmitrij Medvedjev je po dogovoru napovedal, da bo Moskva podrobno preučila njegove posledice in da mora ugotoviti, "kam se bo ta zgodba obrnila na dolgi rok in kakšne bodo posledice za mednarodni finančni in monetarni sistem, s tem pa tudi za naše interese".
Predsednik države Vladimir Putin pa je vladi naložil, naj sodeluje pri reševanju krize na Cipru. Šlo naj bi predvsem za "prestrukturiranje" leta 2011 dodeljenega posojila v višini 2,5 milijarde evrov.
Kaj bo dogovor - predvsem glede bank Bank of Cyprus in Laiki - prinesel ruskim vlagateljem, je po pojasnilih ruske investicijske hiše Alfa Bank za zdaj težko ocenjevati. Po njihovi oceni bo večina bremena padla predvsem na ruske depozite, ki so največji na Cipru. Ruski vlagatelji naj bi imeli v ciprskih bankah namreč okoli 31 milijard dolarjev.
Za ZDA pa je izrednega pomena, da se na Cipru ponovno vzpostavi finančna stabilnost in rast. Kot so še poudarili na ameriškem finančnem ministrstvu, je pomembno, da dogovor zaščiti zavarovane bančne vloge.
Medtem so iz ciprske Pravoslavne cerkve sporočili, da bodo zaradi dogovora o pomoči Cipru izgubili 100 milijonov evrov. Kot je dejal ciprski episkop Hrisostomos, bo prišlo do številnih težav, nekateri bodo izgubili službe, število lačnih se bo povečalo, Cerkev pa da mora skrbeti za ljudi.
Tuji analitiki po doseženem dogovoru o pomoči Cipru niso pokazali pretiranega optimizma. Tej otoški državi in njenemu gospodarstvu napovedujejo leta trpljenja, po njihovem mnenju pa je - kljub dogovoru o pomoči - negotova tudi usoda države v območju evra.
Po ocenah strokovnjakov bi do pomanjkanja hrane in zdravil lahko prišlo že v prihodnjih mesecih, saj podjetja pesti pomanjkanje denarja. Državo nato čakata najmanj dve leti globoke recesije z naraščajočo brezposelnostjo in le malo upanja na dolgoročno okrevanje.
Ciprska uvedba enkratnega davka za vloge nad 100.000 evrov pa je po mnenju slovenskega analitika Žige Gregorinčiča iz družbe Alta Invest edinstven primer, sicer pa zelo tvegana poteza, ki bi gospodarstvo lahko pripeljala na kolena. "Dvomim, da bi bile podobne rešitve uporabljene pri drugih državah oz. v Sloveniji," je dodal.
Po mnenju slovenskega ekonomista Jožeta Damijana je s tem EU pokazala, kakšne pogoje bo postavljala drugim državam v vrsti za finančno pomoč, tudi Sloveniji. Bolj kot bodo države trmoglave in se poskušale pogajati o pogojih za rešitev, bolj ostri bodo pogoji trojke, je dodal.
Ciprska centralna banka je sporočila, da bodo vse banke na Cipru, razen Bank of Cyprus in Laiki, po desetih dneh znova odprli v torek. Bank of Cyprus in Laiki pa bosta zaradi prestrukturiranja in združitve ostali zaprti še dva dni in ju bodo odprli v četrtek.
Pomoč Cipru bo sicer prvič črpana zgolj iz stalnega reševalnega mehanizma ESM. Šef ESM Klaus Regling je pojasnil, da bo Ciper prvi obrok pomoči, če bo seveda šlo vse po načrtih, dobil v začetku maja.
Slovenski delež je po navedbah virov v Bruslju okoli 50 milijonov evrov. Delež Slovenije v razdelitvenem ključu za vpis kapitala v ESM je namreč 0,4276 odstotka.
Trgovanje na pomembnejših evropskih borzah se je po novici o dogovoru glede mednarodne pomoči Cipru v ponedeljek začelo z rastjo, nato pa se je trend obrnil in tečaji so v povprečju končali v rdečem. Indekse so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP navzdol potegnile predvsem delnice bank, saj da so vlagatelji ugibali, ali bi lahko dogovor o Cipru postal primer reševanja težav v drugih državah območja z evrom.
Tudi evro je po novici o Cipru sprva pridobil na vrednosti, nato pa popoldne izgubil. V jutranjem trgovanju se je tečaj povzpel do 1,3048 dolarja, nato pa popoldne padel na 1,2887 dolarja. ECB je sicer referenčni tečaj za en evro postavila pri 1,2935 dolarja (v petek pri 1,2948 dolarja).
