Maria Voce: Kakšnega papeža pričakujemo
Svet
Predsednica Gibanja fokolarov Maria Voce je za agencijo Zenit napisala razmišljanje o pomembnem trenutku, ki ga živi katoliška Cerkev med čakanjem na novega papeža.
„Zdi se mi, da je 11. februarja odločitev papeža Benedikta XVI. ponudila prečiščenost njegovega teološkega in duhovnega premišljevanja in sicer najprej pokazati na prvenstvo Boga, verovanje, da zgodovino vodi on. In še: usmeriti nas, da odkrivamo znamenja časa in da nanje odgovorimo s pogumnimi odločitvami, ki jih ni lahko sprejeti, a prinesejo napredek zaradi “gotovosti, da je Cerkev Kristusova“, je zapisala. Objavljamo njeno celotno razmišljanje.
"Na kakšno Cerkev je gledal Benedikt XVI.? Iz ljubezni do kakšne Cerkve je naredil korak, ki je tako pomemben? Menim, da se ne motim, če pokažem na “Cerkev kot občestvo”, sad drugega vatikanskega cerkvenega zbora , a tudi na vidik biti “vedno bolj izraz bistva Cerkve”, kakor je še poudaril papež Benedikt XVI. ob koncu svojega pontifikata.
“Vedno bolj”: to pomeni, da še nismo v polnosti tam. Katera je torej smer?
Vemo, da je Cerkev za svet. Zato se mi zdi, da je treba pred potrebami notranje reforme dati prednost temu, da gleda izven sebe, da okrepi dialog z družbo. Tak bistven stik bi ji pomagal, da bi slišali njen jasen glas v zvestobi evangeliju in da bi sama prisluhnila potrebam ljudi sedanjega časa. Rezultat bi bile nove možnosti in nepričakovana življenjskost tudi v njej sami.
Prav gotovo bo treba vztrajati na ekumenskem dialogu. Želela bi si bolj zmerno Cerkev tako v odnosu do posedovanja dobrin kot v bogoslužnih izrazih in manifestacijah; predlagala bi odprto in neposredno komuniciranje s sodobno družbo, da bi ljudje laže vzpostavljali odnos z njo, in naravnanost k bolj odprtemu sprejemanju drugače mislečih.
Zato bosta univerzalnost in odprtost dve oznaki, ki ju bo moral novi papež sprejeti. Da bo lahko odgovoril na te zelo velike izzive, si ga zamišljamo kot človeka globoke duhovnosti, zedinjenega z Bogom, da bo dojemal rešitve težav v Svetem Duhu, da bo nenehno krepil skupnost in bo tako pritegnil laike, može in žene, v razmišljanje in delovanje Cerkve.
Na nas je, da delamo z novim čutom odgovornosti. Vzbuditi je treba ustvarjalne spodbude na različnih ravneh. Mislim na ekonomijo, ki bo izšla iz krize samo, če bo služila človeku; na politiko, ki mora znova postati verodostojna in biti “skupno življenje v polisu, državi”; na sporazumevanje , ki mora biti dejavnik edinosti v družbenem telesu; mislim tudi na pravosodje, na odprtost do tistega, ki dela napake, do tistega, ki trpi zaradi izkoriščanja, do tistega, ki je trpel zaradi napak drugih mož in žena, tudi v Cerkvi. Mislim na tiste, ki so se čutili izključene iz cerkvenega občestva zaradi “novih zvez”. Tudi to je Cerkev, kajti Kristus, ki jo je ustanovil, je umrl na križu, da bi ozdravil vsako ločenost.
Gre za to, da bo sijalo njeno pravo obličje. Zato sem vse, ki sprejemajo duha Gibanja po vsem svetu, povabila k novi “zavezi”, ki bo na vseh ravneh večala poslušanje, zaupanje, medsebojno ljubezen v tem času pričakovanja, da bo lahko Cerkev v edinosti in zbornosti izbrala papeža, ki ga tudi človeštvo potrebuje."
