Prvi nedeljski nagovor papeža Frančiška poslušali tudi slovenski romarji.
Papež Frančišek navdušil slovenske romarje
Cerkev po svetu Tanja Dominko
Včerajšnjega prvega angelusa papeža Frančiška se je udeležila tudi množica romarjev, ki je z agencijo Quo Vadis minuli konec tedna pod duhovnim vodstvom upokojenega koprskega škofa Metoda Piriha poromala v večno mesto. Papežev nagovor je mnoge med njimi ganil do solz, različni duhovniki, ki so vodili romarje, pa so opozorili na jasnost in preprostost papeževih besed, ki naj nas vodijo na poti življenja.
Na Trgu sv. Petra, ki se je začel polniti že kmalu po deveti uri zjutraj, je bilo čutiti veliko vznemirjenje in vznesenost pričakovanja. Srečali smo nepregledno množico mladih iz vsega sveta, ki so si urice krajšali s prepevanjem in igranjem na različna glasbila, mnogi so na trg prišli opremljeni s transparenti s spodbudnimi besedami, namenjenimi papežu Frančišku, mnogi so s seboj pripeljali otroke, tudi čisto majhne, a prav vsem se je na obrazu risalo upanje. Da bo papež Frančišek cerkvi dal lepši in bolj topel obraz. Lazarist Franc Rátaj je menil, da prinaša drugačnost in preprostost. Množice so ga zato že vzljubile, mnoge pa ga še bodo. „Mislim, da ga bodo preprosti in skromni in tisti, ki želijo po poti Jezusa Kristusa, vzeli za svojega. Jaz sem ga zelo sprejel, ker je človek molitve, človek znanja.“ P. Franci Seničar, ki je bil prav tako eden od članov duhovnega spremstva romarjev, je o novem papežu dejal, „da začenja zelo preprosto in zelo globoko, da se vedno dotakne življenja, ne kar tako, ampak tistih skritih vprašanj, ki jih ima človek zelo veliko, denimo odpuščanja, odnosa Boga do nas“. Tudi p. Seničarja je navdušila misel svetega očeta, da Bog nikoli ne neha odpuščati.
Br. Štefan Kožuh, ki smo ga na Trgu sv. Petra srečali povsem po naključju, pa je dejal, da je sveti oče že kot nadškof Buenos Airesa dokazal, da hodi za izgubljeno ovco, „ni mu vseeno, do zadnjega bi šel“. V žargonu radi rečemo, da nekdo, ki nekoga nasledi, obuje njegove čevlje. Za papeže je značilno, da hodijo v rdečih čevljih. A papež Frančišek jih ni obul, poudarja brat Štefan. „Ta simbol je pomenljiv. Ohranil je svoje čevlje, črne, že malce razhojene. Nekateri so rekli, da se za papeža to ne spodobi. Zanj se. On se v teh čevljih dobro počuti, v njih zna hoditi. Zdi se mi, da hoče ostati to, kar je.“ Ta svoboda, ki jo izraža papež, je po besedah brata Štefana Kožuha izjemna. In nas vse nagovarja. Alenka Pavlica, ki je bila ena od vodičk na tokratnem romanju, je med drugim opazila, da so nad izvolitvijo Petrovega naslednika navdušeni tudi številni uslužbenci v Vatikanu, na vsakem koraku je bilo možno ujeti pogovore med njimi, češ da smo dobili dobrega papeža. „Nek optimizem nas preveva, prevzel nas je, a hkrati sem prepričana, da mu ne bo lahko. Zlasti zato, ker bo dober papež. In to poslanstvo ni lahko.“ Sveti oče je navdušil tudi slovenske romarje, navdušila jih je njegova preprosta beseda, toplina, ki jo izžareva in vsi do njega gojijo veliko upanje, da bo dobro vodil Cerkev.
