Lectio divina - SKRBI

| 27.02.2013, 15:14 Blaž Lesnik

Med najneprijetnejše sestavine našega življenja sodijo skrbi. Skrb je neprijeten občutek negotovosti, ki se v nas največkrat kaže kot strah. Skrbi imajo v življenju svojo funkcijo, na primer, ko občutimo tremo, ki je ena od oblik skrbi, se nam v organizmu poveča količina adrenalina.

Ta pospeši delovanje našega organizma in nam zagotovi energijo, ki jo potrebujemo, da se soočimo z izzivom. Ko je stresna situacija končana, trema izgine in življenje gre preprosto naprej. Včasih pa napetost skrbi ostane v nas in ne odide dalj časa. Skrbi nas lahko naše zdravje, finančno stanje, prihodnost, odnosi... Pa tudi takšne skrbi nas lahko, če niso prevelike, motivirajo, da se soočimo s težavami in izzivi, ki so pred nami.

Pridejo pa obdobja, ko skrbi nočejo stran. Popolnoma lahko zasedejo naše mišljenje, omejujejo naše delovanje, vplivajo na spanec, odnose in delo in počutje nasploh. Skrbi, navzoče v zelo močni obliki, se spremenijo v izčrpujoč strah, ki nam kot nekakšen parazit črpa moč.

Po eni strani se zdi, da s strahovi povezane skrbi nimajo prav nobene pozitivne vloge, po drugi strani pa si ravno ravno s soočanjem s skrbmi in strahovi lahko pridobimo veliko modrosti. Tega da smo postali sužnji strahu se zavemo, na žalost šele, ko začutimo, kako nas strah sili, da počnemo to, česar nočemo in česar ne zmoremo, pa si pri tem ne moremo prav nič pomagati. Tako je pač, da svobodo večkrat lahko dojamemo šele, ko smo začutili skrbi in z njimi povezan strah. Svoboda je namreč odsodnost odvečnih skrbi in strahov.

Odrešenje, ki ga je za nas dosegel Jezus, je svoboda pred skrbmi in strahovi. Navadno govorimo o tem, da nas je Jezus odrešil pred strahom pred smrtjo s tem, da je smrt premagal, a potrebno je vedeti, da je včasih potrebno premagati predvsem strah pred življenjem. Zato Jezus pravi v svojem govoru na gori: „Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec?“ Življenje in smrt sta torej neizogibna, to kar resnično prinese odrešenje tako v življenju kot smrti, je zaupanje. Jezus uči zaupati v Boga, tako v življenju, smrti, kot tudi v trpljenju.

Odrešenje od skrbi in strahov pride, ko sprejmemo to, kar je povedal Jezus. To pa večkrat res ni lahko. Spomnimo se, da tudi njemu ni bilo lahko, posebej ko se je sam soočal s strahom v Getsemaniju večer preden so ga ubili. Vendar je strah premagal, in sicer tako, da se ni predal strahu, ampak Bogu. Naše življene je namreč popolnoma v rokah Boga Očeta. Še več, naše življenje in naša smrt sta v rokah Boga, ki nas ljubi. Zaradi tega življenje, ki ga sedaj živimo, in stvari, ki nas sedaj skrbijo, niso nekaj absolutnega, vsemogočnega, temveč so prehodne, naš temelj je v Bogu in v Njem lahko pridemo do duhovne svobode. Skrbi se ne bomo nikoli popolnoma znebili, saj imajo svojo funkcijo, ohranjano nas osredotočene na to, kar je bistveno. Naša molitev ob Kristusovem življenju in njegovem nauku nas lahko osvobodi od uničujočega vpliva skrbi, ki nas ujamejo same vase. 

Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu. (Flp 4, 6-7)

V kratkem odlomku lahko vidimo, kako se s skrbmi sooča apostol Pavel v pismu Filipljanom. Nič ne skrbite, temveč izražajte svoje prošnje, z molitvijo in zahvaljevanjem. Izgovarjanje prošnje je že iskanje smeri in odgovora na vprašanje, ki ga zastavljajo skrbi. Prošnje so znamenje prebujenega življenja, zahvaljevanje pa je znamenje in izraz zaupanja, ki je naš odziv na življenje v Bogu. Ko se enkrat umiriš v Bogu, te ta obvarjuje skrbi, ki te uničujejo. Ta mir lahko začutiš globoko v sebi tudi sredi največjih skrbi in preizkušenj. Potrebno se ga je zavedati, in to storimo skozi prošnje in zahvaljevanje. Bodimo pozorni, da Pavel nagovarja Filipljane v množini. To nas lahko spomni na to, da smo smo ljudje, ki zaupamo v Kristusa, skupnost. Moč in poslanstvo krščanske skupnosti pa je v tem, da se medsebojno podpira, spodbuja in opogumlja.

RAZMISLI

Poglej na svoje življenje in si oglej svoje pretekle skrbi. Imaš občutek, da so ti skrbi pomagale ali so te hromile? Kje so te skrbi sedaj? Kaj se iz tega učiš?

Poglej na skrbi, ki jih imaš sedaj in jih skušaj gledati v luči preteklih izkušenj.

Zavej se tega, kar te skrbi in skrb izrazi v obliki prošnje. Ko prosiš, glej, kakšen odgovor se ti že ob tem ponuja. Izrazi zahvalo za zavedanje, ki se je prebudilo v tebi. Če ti je to pretežko narediti samemu, naredi to skupaj z nekom, ki mu zaupaš.

MOLITEV

Jezus, ti si v vsej tvoji krhkosti mojster življenja in gospodar nad njim. S svojim življenjem mi kažeš, da je tudi moje življenje krhko in da lahko najdem trdnost in gotovost le v Bogu. Skrbi, o Bog, so del moje krhkosti, ki me vračajo k tebi po odgovor in zavetje. Daj mi moči, ko kličem k Tebi, da se v skrbeh ne bom izgubil, temveč v njih že zaznal tvoj odgovor.