Pred mandatarko zahtevna naloga oblikovanja stabilne vlade in učinkovitih ukrepov

Slovenija | 28.02.2013, 07:32

Bratuškova nova mandatarka, Janševa vlada se poslavlja Poslanci so izglasovali konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše in za mandatarko izvolili vodjo PS Alenko Bratušek. Napovedala je, da je konec s politiko delitev, zaničevanja, žalitev in strahu. Janša pa je ob odhodu iz dvorane priznal le, da je zelo razočaran. V četrtek se že začnejo pogovori za sestavo nove vlade.

Bratuškova je dobila podporo 55 poslancev, 33 pa jih je glasovalo proti. Podporo so ji že pred tajnim glasovanjem napovedali v PS, SD, DL, DeSUS in večina v SLS, odrekli pa v SDS in NSi. Bratuškova je prisegla kot prva mandatarka za sestavo nove vlade v zgodovini Slovenije.

Po izvolitvi je v izjavi novinarjem izrazila upanje, da v to novo zgodbo koalicijski partnerji niso šli s figo v žepu. Delala bo odgovorno, povezovalno in preudarno, kot v vseh dosedanjih službah, je dodala.

Na seji DZ je bilo po besedah Bratuškove izrečenih veliko besed, težkih in kritičnih ter besed nezaupanja. "A tudi polno besed spodbude, optimizma in upanja, da bo v Sloveniji drugače in bolje," je povedala in dodala, da si bo zapomnila predvsem slednje.

Odzvala sta se dva predsednika potencialnih koalicijskih partneric. Predsednik DL Gregor Virant je dejal, da je najpomembnejše dejanje storjeno. Z razrešitvijo Janševe vlade je politična agonija zaključena, je izpostavil Virant, to pa sedaj odpira pot v dve možni smeri. Ena je dogovor o novi koaliciji in vladi, druga pa, da bomo imeli spomladi volitve.

Prvak DeSUS Karl Erjavec je zadovoljen s podporo, s katero so poslanci izvolili novo mandatarko Alenko Bratušek. "Jutri se začne resno delo. To so pogajanja glede koalicijske pogodbe in glede oblikovanja vlade," se je na izglasovano konstruktivno nezaupnico za STA odzval Erjavec.

Predsednik SD Igor Lukšič in predsednik SLS Radovan Žerjav se na izvolitev Bratuškove še nista odzvala.

Predsednica NSi ter dosedanja ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je Bratuškovi čestitala. "Zmagati je vedno sladko, delati bo pa grenko," je ob tem poudarila. Glede na danes izrečene izjave, še posebej predstavnikov DL, se Novakova sprašuje, "ali bo ta vlada res dolgo zdržala".

Po dobrih devetih urah razprave, v kateri so poslanci predvsem izpostavljali stališča posameznih poslanskih skupin, sta se oglasila tudi premier Janša in Bratuškova. Janša je potencialne partnerice bodoče koalicije pozval, naj predstavijo koncept nove vlade. Bratuškova mu je medtem odvrnila, da bo natančen program predstavila, ko se bo o njem odločila nova koalicija.

Kot je dejal Janša, so namreč upali, da bodo slišali alternativen program ali koncept, ki bi ga potencialna nova koalicija morala predstaviti. Namesto tega pa so po njegovih besedah poslušali v glavnem kritiko sedanje vlade. Med drugim jih je pozval, naj pojasnijo, za koliko se bo povečala javna poraba, ali bo nova koalicija dvignila DDV, ali bo Slovenija morala v času mandata nove vlade zaprositi za mednarodno finančno pomoč in kaj se bo zgodilo z zlatim fiskalnim pravilom.

Bratuškova pa je spomnila, da je v svojem uvodnem nastopu naštela več stvari, ki jih je treba narediti, danes pa da je lahko predstavila samo svoj program oz. program svoje stranke, želi pa predstaviti skupni program nove koalicije, je dejala.

Pogajanja za oblikovanje nove vlade se bodo začela že v četrtek. Bratuškova mora listo ministrov predložiti v 15 dneh. V nasprotnem primeru ji lahko DZ določi rok, v katerem mora tak predlog predložiti. Če tudi po izteku tega roka premier ne predloži predloga za imenovanje članov vlade, pa DZ ugotovi, da je premieru prenehala funkcija.

Janševa vlada se po izglasovani konstruktivni nezaupnici poslavlja, bo pa do imenovanja nove vlade opravljala tekoče posle. Dobro leto delovanja druge Janševe vlade je bilo usmerjeno predvsem v uravnoteženje javnih financ in sprejem nujnih strukturnih reform. Razlog za razpad "koalicije za izhod iz krize" je bilo januarsko poročilo protikorupcijske komisije.

Dobili tudi novega predsednika DZ

Poslanke in poslanci so danes z 52 glasovi za in 34 proti izvolili vodjo poslanske skupine SD Janka Vebra za desetega predsednika DZ. Od 89 oddanih glasovnic so bile tri neveljavne. Vodenje DZ je po Vebrovih besedah izjemno odgovorna naloga in daleč presega vse njegove dosedanje funkcije. Kot je obljubil, jo bo skušal opravljati vestno in predano.

Veber se je v nagovoru poslancem po izvolitvi zahvalil za izkazano zaupanje, da postane "prvi med enakimi". Kot je dejal, razume stališča poslanskih skupin, ki mu niso izkazala podpore. Pojasnil pa je, da je želel čim bolj jasno predstaviti problematične rešitve in da je vedno na prvo mesto postavljal interes ljudi.

"Kot predsednik DZ se bom trudil, da bom s svojim delom opravičil vaše zaupanje in da bomo s konstruktivnim dialogom oblikovali najboljše možne rešitve za ljudi - ne glede na to, ali jih bo predlagala koalicija ali opozicija," je še dejal.

Veber je tako nasledil prvaka DL Gregorja Viranta, ki je ob odhodu DL iz koalicije januarja odstopil s položaja predsednika DZ. Od takrat je predsednika DZ nadomeščal najstarejši podpredsednik DZ Jakob Presečnik, sicer poslanec SLS.

Dosedanji premier Janez Janša je DZ posredoval odstopne izjave ministrov iz vrst DeSUS in SLS. Kot je na izredni seji DZ povedal novoizvoljeni predsednik DZ Janko Veber, je z izvolitvijo Alenke Bratušek za novo predsednico vlade seznanitev DZ z odstopnimi izjavami ministrov postala brezpredmetna.

Janša je namreč v ponedeljek in torek državnemu zboru posredoval odstopne izjave Tomaža Gantarja z mesta ministra za zdravje, Radovana Žerjava z mesta ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, Franca Bogoviča z mesta ministra za kmetijstvo in okolje ter Karla Erjavca z mesta ministra za zunanje zadeve.

Ker je bila Bratuškova izvoljena za predsednico vlade, ne more več opravljati poslanske funkcije. Kot je pojasnil Veber, bo o tem takoj obvestil Državno volilno komisijo in jo zaprosil, da DZ sporoči, kateri kandidat iz vrst PS bo namesto nje opravljal funkcijo poslanca.

Kaj pričakujejo od nove mandatarke?

O izvolitvi Bratuškove za mandatarko za sestavo nove vlade ni bilo nobenega dvoma, je ocenil politični analitik Vlado Miheljak. Bratuškova je namreč pot za razrešitev ključnega vprašanja, torej kako se rešiti Janeza Janše, je dejal. Drugo vprašanje pa je, koliko možnosti ima, da sestavi vlado, pravi. S tem, ko so poslanci glasovali za njeno postavitev, so pravzaprav glasovali tudi za podaljšanje svojega poslanskega mandata, je pojasnil Miheljak.

Po oceni političnega analitika Mateja Makaroviča je iz današnjega nastopa Bratuškove v državnem zboru razvidno precejšnje pomanjkanje politične vizije in idej za konkretne ukrepe, to pa glede na situacijo ni ravno spodbuden znak. Njeno izvolitev za mandatarko vidi predvsem kot trenutno razmerje sil, ki je odraz kombinacije želje po odstranitvi Janše, boja za politično obvladovanje ostankov državnega premoženja in strahu pred predčasnimi volitvami.

Ekonomista Jože P. Damijan in Matej Lahovnik sta ob današnji izvolitvi Bratuškove za novo mandatarko skeptična glede prihodnosti nove vlade, predvsem zaradi nasprotnih stališč morebitnih koalicijskih partneric glede ekonomske politike. Prepričana sta, da se nova vlada zaradi notranjih nesoglasij ne bo obdržala več kot leto dni.

Jože P. Damijan od nove levosredinske vlade, ki bi jo sestavljale PS, SD, Desus in DL, ne pričakuje nič dobrega. Kot je pojasnil, ne verjame, da bo nova vlada zdržala več kot šest mesecev, saj so notranja nesoglasja in programska razhajanja med strankami prevelika.

Lahovnik pa je poudaril, da ne gre zanemariti dejstva, da je današnje dogajanje šele prvi polčas in da bomo šele v naslednjih dneh videli ali bo mandatarki sploh uspelo sestaviti vlado, zanjo dobiti podporo v parlamentu in s tem postati

predsednica vlade.

Damijan med dosežki odhajajoče vlade izpostavlja stabilizacijo javnih financ, začetek sanacije bank in nujnih strukturnih reform na čelu s pokojninsko in delovnopravno, Lahovnik pa meni, da je odhajajoči vladi uspelo obrniti trend naraščanja proračunskega primanjkljaja.

Delodajalci od nove Bratuškove pričakujejo, da bo vlada, ki jo bo oblikovala, nadaljevala z izvajanjem reform, ki so ključne za spodbujanje gospodarske rasti.

Na Gospodarski zbornici Slovenije so poudarili, da podpirajo spremembe, ki bodo okrepile prožnost delovnih razmerij in zmanjšale administrativna bremena, vendar pa še zdaleč niso zadovoljni z reformo trga dela, saj ta po njihovem mnenju prinaša premalo ukrepov, ki bi povečali zaposlovanje. "Od nove mandatarke pričakujemo, da bo pri sklepanju koalicijske pogodbe to upoštevala," so poudarili.

Od nove vlade prav tako pričakujejo hitrejšo zdravstveno reformo, ki bo odpravila bojazni podjetij o višji prispevni stopnji, saj to za gospodarstvo nikakor ne bi bilo več vzdržno. "Nujno se moramo zavedati, da so slovenska podjetja že zdaj prezadolžena in podkapitalizirana, ta kapitalski krč pa ogroža tudi delovna mesta," opozarjajo na GZS.

"Nova koalicija rasti ne sme graditi na umetnem in fiktivnem dvigovanju domačega povpraševanja, temveč na kvalitetnih in racionalnih strateških investicijah ter podpori izvozno usmerjene ekonomije znanja z bistveno višjo dodano vrednostjo od zdajšnje," še opozarjajo na GZS.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije si od političnih sprememb, ki se obetajo, želijo predvsem spoznanja, da socialne in delavske pravice niso nasprotnik gospodarskega razvoja.