Slovenski škofje
Nadškofa Stres in Turnšek ter škofje Lipovšek, Glavan in Štumpf o zapuščini papeža Benedikta XVI.
Slovenija | 28.02.2013, 07:35
V sredinem Pogovoru o smo gostili pet slovenskih škofov ordinarijev. O pontifikatu Benedikta XVI. so za Radio Ognjišče spregovorili ljubljanski in mariborski nadškof Anton Stres in Marjan Turnšek, celjski škof Stanislav Lipovšek, novomeški škof Andrej Glavan in murskosoboški škof Peter Štumpf.
Nadškof Stres je povedal, da je bil pontifikat Benedikta XVI. zelo naporen. „Gotovo je vprašanje pedofilije, s katerim se je soočal, zelo mučno, zelo ponižujoče, zaskrbljujoče in obremenjujoče. To ni lahka zadeva,“ je poudaril nadškof. Spomnil je tudi na težave z uhajanjem podatkov, s katerimi se je lani ukvarjal Sveti sedež. „Človek, kakršen je Benedikt XVI., je prav gotovo te stvari doživljal kot veliko breme, kot veliko nalogo. Osebno mislim, da je prav zaradi tega, ker je menil, da bi moral biti pri tem zelo energičen in zadeve obvladovati, a mu tega njegovo zdravstveno stanje ni dopuščalo, začutil, da je prav, da pride na to mesto nekdo drug in te stvari uredi, kot je treba. Tisto, kar vsi dolgujemo Benediktu XVI., pa je njegova velika zavzetost za to, da bi kristjani ostali kristjani, da bi katoličani ostali katoličani,“ je povedal nadškof Stres.
Nadškof Turnšek vidi pontifikat Benedikta XVI. kot nadaljevaje pontifikata Janeza Pavla II., „čeprav kontinuiteta ne pomeni, da ga je posnemal“. Nadškof je dejal, da ni nikjer opazil, da bi želel Benedikt XVI. posnemati Janeza Pavla II. „On je njegova kontinuiteta, vendar na svoj način. On je ostal on sam.“ Nadškof Turnšek je prepričan, da je Benedikt XVI. kot papež nadaljeval z delom, ki ga je opravljal kot kardinal. „Osredotočil se je na nekaj temeljnih stvari in to je njegovo močno sporočilo. Trenutno je Cerkev v stanju, ko se mora ukvarjati z bistvenimi, temeljnimi stvarmi. Med temeljnimi zadevami njegovega pontifikata, ki sem jih videl sam, so: nova evangelizacija, urejanje nujnih stvari, tudi tistih, ki so bile narobe postavljene ali so se zgodile kot nekaj napačnega, na primer najrazličnejše afere in skrb za edinost Cerkve.“ Nadškof Turnšek ocenjuje, da je bil pontifikat Benedikta XVI. zelo močan.
Tudi škof Glavan je opozoril na notranje težave v katoliški Cerkvi. „Veliko časa in energije mu je vzelo reševanje perečih notranjih vprašanj, ki so se prav v njegovem času zgostila, med drugim spolne zlorabe, ki so se pojavljale že prej, a so prav njemu, ko je bil prefekt kongregacije za nauk vere, ki je bila kompetentna za te zadeve, očitali, da je bil premalo odločen. Zato se je toliko bolj odločno odzival kot papež.“ Škof Glavan je spomnil tudi na opozorila Benedikta XVI. o usihanju vere v Evropi. „Iz njegovih govorov in obiskov po Evropi je bilo čutiti željo, kako stari celini vrniti krščansko dušo.“
Na vprašanje, kaj nam Benedikt XVI. sporoča s svojim odhodom, je škof Lipovšek dejal, da predvsem to, da odgovorno sprejmemo svojo službo. „To pomeni, da poskušamo biti res zvesti sodelavci za Božje kraljestvo in storiti vse, kar je v naši moči.“ To je po besedah škofa delal tudi Benedikt XVI., ki je, potem ko je uvidel, da mu moči pešajo in da ne more več v polnosti opravljati svoje službe, odstopil. „Moramo presojati tudi, kakšne so tukaj naloge in zmožnosti, da vršimo tisto, kar od nas pričakujeta Jezus in tudi današnji čas. Veseli smo, da nam je Benedikt XVI. s svojo „orjaško“ teološko globino in širino osvetljeval današnje okoliščine življenja ter nam pomagal reševati pomembna vprašanja.“
Po besedah škofa Štumpfa nam papež Benedikt XVI. zapušča zelo veliko, predvsem pa upanje. „Meni je najbližja njegova okrožnica „Spe salvi“ oziroma „Rešeni v upanju“. To okrožnico sem dodobra predelal in mi je velikokrat služila pri pripravi katehez in pridig. Prav v tej okrožnici papež poudari tisto temeljno, na kar moramo v svojem življenju polagati upanje, in to sta Kristus ter naše večno življenje.“ Po njegovih besedah papež s tem pojasni, da je upanje nekaj zelo normalnega in ni vezano zgolj na vernike, „vendar imamo tukaj verujoči še velik zaklad, to je zaklad vere.“ Na to je želel papež po trditvah škofa Štumpfa opozoriti tudi v letošnjem letu vere.
