Lectio divina - ZAUPANJE

| 30.01.2013, 12:50 Blaž Lesnik

Ena od najpomembnejših sestavin našega življenja je vera ali kot jo bomo imenovali v tej meditaciji - zaupanje. Zaupanje je nekaj, na podlagi česar lahko vstopamo v odnos s svetom, katerega del smo.

Ko se je tisti dan zvečerilo, jim je rekel: »Prepeljimo se na drugo stran!« Ko so odslovili množico, so ga vzeli v čoln, kakor je bil. Tudi drugi čolni so pluli z njim. Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli: »Učitelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?« In vstal je, zapretil vetru in rekel jezeru: »Utihni! Molči!« In veter se je polegel in nastala je globoka tišina. Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?« Prevzel jih je velik strah in spraševali so se: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in jezero?« [Mr 4, 35-41]

Ena od najlepših podob Jezusa se nahaja v današnjem odlomku. To je Jezus, ki mirno spi v čolnu sredi neurja na morju. V dušah Jezusovih učencev divja vihar nezaupanja, ki je podoben viharju, ki ga po morju premetava čoln, na katerem se nahajajo. V Jezusovi duši je spokojnost, ki mu omogoča spanec v trenutku, ko se zdi, da je vsega konec. Kako to, da Jezus spi? Kaj pomeni njegov skrivnostni spanec?

Zaupanje je deloma prirojeno, deloma pa pridobljeno z izkušnjo. Torej je intuitivno in izkustveno. Otrok na primer intuitivno, nezavedno zaupa svoji materi že od samega rojstva. Intuitivno vdihujemo zrak, ki nas obkroža. Vsak večer, ko zaspimo, intuitivno zaupamo, da se bomo zjutraj zbudili.

Vendar zaupanje ne pride vedno samo po sebi. Koliko zaupamo v našem življenju, je odvisno od izkušenj, ki smo si jih pridobili. Koliko zaupamo drugim, je odvisno od izkušenj, ki smo jih imeli z njimi. Če je do mene nekdo pozoren in zanesljiv, bom vanj imel večje zaupanje. Takšno zaupanje prinaša občutek varnosti. Moje reakcije bodo ob tem človeku mirne in ne bom izkušal stresa, ki ga doživljam ob človeku, ki mu ne zaupam. Tema zaupanje je seveda veliko bolj zapletena od primera, ki smo ga navedli, saj smo ljudje in situacije, v katerih se nahajamo, navadno veliko bolj kompleksni. Na tem mestu lahko rečemo samo to, da je naše življenje in celo preživetje odvisno od naše sposobnosti zaupanja. Nesposobnost zaupanja nas sili v osamo, lahko celo v stanja utemeljenega ali pa neutemeljenega strahu in panike.

Ljudje ne samo da zaupamo, temveč smo pripravljeni storiti vse, da bi si pridobili zaupanje drugih. To navadno storimo s pomočjo besed in dejanj. Z zaupanjem drugih v nas na nek način zaupamo tudi sami sebi. Ko pa se zaupanje med nami poruši, se znajdemo v kaosu nevednosti in iskanja rešilne bilke. Z izgubo zaupanja se začne boj za preživetje, ki nas včasih sili v ekstremna dejanja laži, prevare, nasilja, podkupovanja in kar je še takega. Za pridobivanje zaupanja uporabljamo zgrešena sredstva. Z drugo besedo - grešimo. Beseda greh je notranje povezana z besedo zgrešiti. Pri zgrešenosti in grešnosti gre torej za uporabo nepravih sredstev za pridobivanje ene od bistvenih sestavin življenja - zaupanja. Greh ali zgrešenost sta v jedru prevara drugih in hkrati samoprevara. Ko se iluzija, ki jo ustvarja greh, razblini, je zaupanje navadno povsem uničeno.

Kakšno zvezo ima to z Jezusom, ki spi na čolnu sredi nevihte? Vsi vemo, da je spanec eden najboljših pokazateljev stopnje zaupanja vase. Če je v nas zaupanje, je v nas tudi mir, ki ga potrebujemo za to, da preživimo obdobje krize. Jezusov spanec je znamenje miru, ki ga ima v sebi, ker njegovo življenje temelji na najglobljem možnem zaupanju, v zaupanju v Boga. Vsako drugo zaupanje ali vera, kot pravimo zaupanju v krščanstvu, je lahko postavljeno pod vprašaj, zaupanje v Boga, pa ne more biti postavljeno pod vprašaj, ker je Bog temelj vsega, kar biva. Človeku, ki ne pozna Boga ali pa mu ne zaupa, manjka temelj zaupanja, ki se ga ne da kupiti niti s poštenostjo, ne ukrasti z grehom. Temeljnega zaupanja v Boga se skoraj ne da opisati bolje kot s popolnim zaupanjem otroka, ki spi v materinem zibajočem objemu. Takšen je tudi spanec Jezusa na čolnu, ki ga ziba morje. Vprašanje je, kako do tako globokega zaupanja lahko pridemo tudi mi? Odgovor, ki se nam ponuja v današnjem odlomku, je z zaupanjem v Jezusa, po katerem nam je vrnjeno temeljno zaupanje v Boga.

RAZMISLI

Si že kdaj razmišljal o zaupanju kot enem od temeljev tvojega življenja? Poglej, komu si v svojem življenju zaupal in kje je tvoje najgloblje zaupanje?

Ali ti ljudje zaupajo? Kaj ti to pomeni? Kaj si navadno pripravljen storiti, da bi si pridobil zaupanje drugih ali pa tudi zaupanje samemu sebi?

V duhu glej zaupanje, ki ga ima Jezus do Boga, ko spi v premetavajočem se čolnu. Če je temelj tvojega bivanja strah in ne vera, potem prosi Jezusa, naj ti podari mir, ki ga prinaša zaupanje v Boga.

MOLITEV

Moja vera izvira iz tvoje vere Jezus, ki spiš v gugajočem se čolnu stvarstva spanec zaupanja. Tvoja speča podoba je zdravilo moji nespečnosti in temelj mojega miru. Prosim te Jezus, da vtisneš globoko vame svoje zaupanje in svoj mir. Na tej blazini zaupanja bom lahko spal tudi jaz tvoje spanje pravičnega.