Lectio divina - LJUBEZEN
Blaž Lesnik
Eno najlepših in najglobljih besedil Svetega pisma je tako imenovana Oda ljubezni apostola Pavla, v trinajstem poglavju prvega pisma Korinčanom. Ljubezen je ena tistih stvari, ki jo človeštvo od nekdaj skuša razumeti, opisati, upodobiti, razložiti. A bolj, ko skušamo ljubezen opisati s čustvom, besedo ali sliko, bolj spoznavamo, da tega ni mogoče storiti. Kaj je razlog temu?
Ljubezni se ne da ujeti, ne zaobjeti, da se jo samo živeti. Ljubezen se vedno hkrati razkriva in skriva, ker ni stvar med stvarmi, temveč temelj vsega, kar biva.
V prvih vrsticah Pavel piše o duhovnih darovih, ki jih prejmejo Kristusovi učenci in so znamenje delovanja Božjega Duha v njih. Ti darovi so dar jezikov, dar preroštva, vere in velikodušnosti. Vse to so veliki darovi, ki pomagajo pri tem, da se lahko širi Kristusova dobra novica. Dar jezikov, ki ga lahko razumemo tudi kot dar komuniciranja, je prvi pogoj za to, da se lahko prenašata Jezusov nauk in izročilo. A če pri vsem tem ni zraven tudi ljubezni, dar govora postane prazna forma, ki ne nagovarja. Ljubezen je torej temelj krščanskega oznanjevanja.
Preroštvo je v Svetem pismu vedno pomenilo sposobnost zaznavanj delovanja Božje volje, posebej na področju pravičnosti. Preroštvo je interpretacija od Boga danega notranjega uvida glede stanja v določeni skupnosti. Če je preroštvo ločeno od ljubezni, se lahko sprevrže v uničevalno pravičnjaštvo, ki nima sposobnosti in moči za izgrajevanje skupnosti, temveč jo najeda in končno lahko uniči. Tudi vera oziroma zaupanje v Boga in Kristusa je smiselna, samo če temelji na ljubezni. Kaj pomaga intelektualna vera v zapisane dogme, če naše življenje ostane od vsebine vere nedotaknjeno. Človek lahko popolnoma razda samega sebe iz popolnoma nepravih razlogov, kot pravi Pavel, lahko „izroči celo svoje telo, da bi izgorel“, če ni to storjeno iz ljubezni, ni nič.Človekovo občevanje, delovanje in upanje, ki ne temelji na ljubezni, so hiša, ki stoji na pesku in ne na skali.
Zatem, ko Pavel nakaže, da je ljubezen temelj vsega, poda nekaj smernic pri razločevanju tega, kako jo lahko posameznik ali skupnost prepozna kot avtentično. To opiše s pomočjo zaznavanja človekovih pozitivnih notranjih stanj, kot so: potrpežljivost, dobrotljivost, veselje do resnice, obstojnost, vztrajnost, upanje. Da bi lahko prepoznali, kdaj temelj našega delovanja ni ljubezen (ali pa vsaj ne v celoti), opiše stvari, ki niso znamenja ljubezni: delovanje v namen iskanja osebne koristi in samega sebe, brezobzirnost do drugih, agresivnost v mišljenju in delovanju.
Da bi lahko spoznali in prepoznali ljubezen, sta potrebna čas in dozorevanje. Apostol Pavel tudi nekako prizna, da sta za to, da ljubezen prepoznamo kot tako, potrebna čas in zrelost človeka. Ko smo otroci, gledamo na življenje dokaj preprosto, črno in belo. Ko pa odrastemo in dozorimo, spoznamo, da je življenje veliko bolj zapleteno, kot smo nekoč mislili. Končno si moramo priznati, da stvarnost in z njo tudi ljubezen dojemamo kot ogledalo, kot uganko. Ljubezen bomo spoznali šele takrat, ko bomo dokončno dozoreli in bomo gledali Boga iz obličja v obličje. Ljubezen je Bog in Bog je ljubezen, zato jo je nemogoče v polnosti opisati, dojeti ali opredeliti.
Tri stvari nam torej ostajajo kot stebri našega odnosa do Boga: vera (to je, zaupanje), upanje, in tema današnje meditacije: LJUBEZEN. Največja, se pravi, Bogu najbolj podobna je Ljubezen.
RAZMISLI
Kakšen je tvoj odnos do ljubezni? Kje in na kakšen način jo zaznavaš v svojem življenju?
Kako se ljubezen izraža skozi tvoje življenje? Ko boš to razmislil, ponovno preberi odlomek iz pisma Korinčanom in premišljuj skozi njegovo prizmo.
Kako skozi svoje življenjsko izkustvo ljubezni doživljaš Boga?
Kako Boga doživljajo skozi tvojo ljubezen drugi?
MOLITEV
Ljubezen, k tebi prihajam po poti, ki si ti sama. Hodim po poti hrepenenja, da bi zazrl njega, ki se mi v tebi skriva in razkriva. Vsak korak na poti k tebi, Bog, je zorenje za spoznanje; vsako dejanje zaupanja, odprto okno, da zasiješ v ta svet in prineseš smisel meni in prek mene vsem, ki jih skupaj ljubiva.
