Iraški nadškof Sako: Kakšna je prihodnost kristjanov na Bližnjem vhodu?
Svet
"Razmere na Bližnjem vzhodu so zaskrbljujoče, enako kot so zaskrbljujoče določene razprave o arabski pomladi, ki jih slišimo s strani nekaterih voditeljev." To so uvodne besede kaldejskega nadškofa mesta Kirkuk Louisa Sake, ki upa da bo Sveti Sedež spodbudil mednarodno skupnost, da se bo ta začela zavzemati za kristjane na Bližnjem vzhodu.
Po besedah msgr. Saka, "mešanica narodnosti, verstev in jezikov", ki so prisotni na območju Bližnjega vzhoda, vodi do napetosti in kofliktov. Saj se v tej regiji "ni nikoli potrdil kriterij državljanstva, ki bi vključeval vse, ne glede na vero ali narodnost, kateri pripadajo". Težavni procesi, ki se odvijajo v Iraku, in ki v prihodnosti lahko doletijo tudi Sirijo, samo "poslabšujejo razmere", ugotavlja nadškof Sako. Ker v institucionalni praznini moči, varnost ni več zagotovljena, se zato odpirajo mesta za kriminalne skupine in skrajneže. V tem konteksu se za kristjane na Bližnjem vzhodu negotovost zlahka spremeni v tesnobo in strah.
"Sprašujemo se, če je še vedno mogoče misliti na harmonično sobivanje, ki bi bilo vredno svojega imena," dodaja kaldejski nadškof, sklicujoč se na prestane diskriminacije tistih, ki ne sledijo "državni religiji". "Mednarodna skupnost," trdi nadškof Sako, "z očitnim sklicevanjem na sirski konflikt verjame, da se lahko položaj izboljša, če bomo sledili določenemu programu, ki se poslužuje orožja za doseganje demokracije." Rezultat je spopad med oboroženo opozicijo in sistemom, ki uničuje vse. Upanje, ki ga izraža msgr. Sako, je v tem, da bi cerkvena pomoč, namenjana kristjanom Bližnjega vzhoda, postala vedno bolj konkretna. "Pravijo, da je krščanstvo vzcvetelo tukaj in da je naša prisotnost pomebna," zatrjuje nadškof mesta Kirkuk, "vendar nikoli ne govorijo, kaj nam omogoča, da bi živeli v upanju."
Po besedah iraškega nadškofa "si te izvorne apostolske Cerkve zaslužijo ustrezno podporo s strani univerzalne Cerkve pri njihovem poslanstvu občestva in pričevanja. Ustrezna mednarodna podpora, predlagana s strani katoliške Cerkve, bi za nas predstavljala izredno pomoč, saj bi nam zagotovila življenje vredno dostojanstva." Kakor piše nadškof Sako, bi Sveti sedež pri tem odigral odločilno vlogo, saj bi preko mendarodne pomoči zagotovil kristjanom možnost življenja v njihovi državi. Nadškof kaldejskega obreda je prepričan, da se kristjani Bližnjega vzhoda morajo izogniti "pasti nacionalizma" in vsem ponovno predlagati "oblike ljubezni živete po evangeliju". Medtem ko muslimani morajo še posodobiti življenje živeto po nauku Korana. Idealna za Irak bi bila "pozitivna laičnost", ki "spoštuje religijo in daje bolj primeren pogled na človeka. Pogled, kjer "človekove pravice ne ostajajo v zraku, ločene od resničnih ljudi, ki bi jih ti lahko uveljavili".
