Francoski in nemški škofje ob 50-letnici Elizejskega sporazuma o spravi
Svet
Francoska in Nemška škofovska konferenca sta v teh dneh objavili skupno izjavo ob 50-letnici Elizejskega sporazuma. Tega sta 22. januarja 1963 podpisala francoski predsednik general Charles de Gaulle in nemški zvezni kancler Konrad Adenauer. Z njim pa je bila potrjena sprava med dvema narodoma, ki sta bila med drugo svetovno vojno na nasprotnih straneh. 8. julija 1962 sta oba državna voditelja tudi prisostvovala pri spravni sveti maši v francoski katedrali v Reimsu.
Skupna škofovska izjava tako poudarja prijateljstvo med narodoma. Obenem poziva k medsebojnemu razumevanju in opozarja, da je bilo za dosego miru potrebno plačati visoko ceno. Elizejski sporazum je bil vrhunec sprave med Francijo in Nemčijo ter istočasno izhodišče za poglobitev prijateljskih odnosov preko političnih in družbenih kontaktov na vseh ravneh. Škofje nadaljujejo, da je danes mogoče jasno videti vse, kar se je uresničilo in razvilo na podlagi tega sporazuma. Odnosi med odgovornimi v politiki in tudi med državljani v vsakdanjem življenju sedaj niso več zaznamovani s kakšnim posebnim pridihom. Zato pa je tudi prijateljstvo med državama in narodoma bolj kot kdajkoli prej odločilno za premagovanje krize in posledično za oblikovanje prihodnosti Evrope. Sedanja kriza, kot pravijo francoski in nemški škofje, je razodela neodgovorno obnašanje na več ravneh in postavila na težko preizkušnjo solidarnost med evropskimi narodi. Za prihodnost Evrope pa bi morali biti solidarnost in odgovornost vedno tesneje povezani.
Navzočnost Konrada Adenauerja in Charlesa de Gaulla pri spravni sveti maši v Reimsu simbolizira zavest, da je politika osnovana na temelju, katerega sama ne more zgraditi. Ljubezen do sovražnikov je težka evangeljska zahteva, ki sta jo ta dva državna voditelja uspela konkretizirati. Zato je sporazum lahko doprinesel k miru in razcvetu. V nadaljevanju skupne škofovske izjave nato beremo, da pa sedanja kriza ponovno širi prezir in nezaupanje med evropskimi narodi, zavračanje tujcev in odklanjanje solidarnosti. Iz globalne ekonomije in kulturne ter verske mešanice se rojevajo novi sovražniki. Vsepovsod nastajajo populistična gibanja, ki spodbujajo umikanje vase. Smisel življenja ni več povezan z odnosi in potrebo po pravičnosti.
Francija in Nemčija morata iz svoje skupne zgodovine sprave in prijateljstva potegniti moč za spopad z aktualnimi problemi. Tamkajšnji škofje menijo tudi, da bi obe državi lahko pomagali Evropski uniji razviti trdne in dolgotrajne politične strukture. Prav tako bi na podlagi lastnih izkušenj lahko spodbudili, da bi evropsko integracijo vedno vodila spoštovanje človekovega dostojanstva, prizadevanje za skupno dobro in načela solidarnosti ter subsidiarnosti. Francoski in nemški škofje zaključujejo, da 50-letnica Elizejskega sporazuma Cerkvi ponuja priložnost, da spomni, zlasti mlajše generacije, da sprava ni prazna beseda, temveč je pot, ki je resnična.
Vir: Radio Vatikan
