Varnostni svet podprl francosko posredovanje v Maliju
Svet
Mali, tako kaže. postaja novo krizno žarišče, tam namreč od prejšnjega tedna vladajo izredne razmere. V vojaških operacijah proti islamistom, ki so zavzeli sever te zahodnoafriške države, pomaga Francija, na včerajšnjem zasedanju za zaprtimi vrati je njeno posredovanje podprlo še ostalih 14 članic Varnostnega sveta Združenih narodov, prav tako pa tudi generalni sekretar svetovne organizacije Ban Ki Mun.
Mali je bil francoska kolonija do leta 1960. Prve demokratične volitve v državi so bile šele leta 1992 in do marca lani so se oblasti ukvarjale le z uporom puščavskih Tuaregov na severu. Sledil je državni udar, na čelo Malija se je zavihtela vojska, sever je bil prepuščen samemu sebi oziroma Tuaregom. A te so nato pregnale skrajne islamske skupine, med drugim so se tja zatekli nekateri pripadniki strmoglavljenega diktatorja Libije Moamerja Gadafija. Islamisti so uvedli šeriatsko pravo, prepovedali glasbo, pitje alkohola in spremljanje športa ter začeli uničevati zgodovinsko dediščino, ki ni skladna z njihovim videnjem korana. Poleg tega so začeli izvajati javne usmrtitve, kaznovanje s sekanjem okončin, javnim bičanjem in kamenjanjem, ženske imajo še manj pravic kot do zdaj.
Francija je posredovala, ker so oboroženi skrajneži sprožili ofenzivo proti jugu. "Lahko rečem, da sem začutil, da so članice Varnostnega sveta izrazile podporo in razumevanje odločitvi Francije," je po seji, ki jo je sklicala njegova država, povedal francoski veleposlanik v Združenih narodih Gerard Araud. Kot je še pojasnil, gre za ravnanje, ki je skladno z mednarodnim pravom, saj je za posredovanje prosil Mali. Logistično pomoč ponujajo ZDA in nekatere evropske države, kot sta Velika Britanija in Nemčija, Rusija tokrat posredovanju zahodnih držav ne nasprotuje. "Čeprav manjšina Malijcev posredovanje Francije vidi kot novo obliko kolonializma, večina ocenjuje, da je mednarodno posredovanje dobro, saj malijska vojska sama ni sposobna ustaviti islamistov," je za Radio Vatikan povedal sodelavec skupnosti prostovoljcev, ki deluje v prestolnici Bamaku, Alberto Fascetto.
Varnostni svet je decembra dal zeleno luč za mirovno operacijo v Maliju pod vodstvom afriških držav. Pričakoval je, da bodo njihove enote posredovale šele jeseni. A Araud je povedal, da bodo afriške sile nameščene že v prihodnjih dneh ali tednih.
Iz Malija je sicer od aprila lani zbežalo že dobrih 144 tisoč ljudi, zatekli so se v Mavretanijo, Niger, Burkino Faso in Alžirijo. Število razseljenih znotraj države naj bi se medtem približalo številki 230 tisoč. "Vlade so s pomočjo agencij Združenih narodov organizirale begunska taborišča, pripravile šotore in zagotovile hrano," je na vprašanje, kako je poskrbljeno za begunce, odgovoril Fascetto. Tiste, ki so razseljeni znotraj Malija, po njegovih besedah najpogosteje sprejmejo njihovi sorodniki, saj jim vlada trenutno ne more pomagati.
