V Parizu skoraj milijon ljudi v podporo družini
Svet
Več kot osemsto sto tisoč ljudi je včeraj preplavilo ulice Pariza in se zavzelo za družino očeta, matere in otrok. Protestirali so proti predlogu predsednika Hollandea, da bi legalizirali istospolne poroke in takšnim parom tudi omogočili posvojitev otrok. Razprava o omenjenem zakonu se bo v parlamentu začela 29. januarja.
Protestniki, med njimi katoličani, protestanti, muslimani, Judje in ljudje drugih prepričanj, so se na pohod odpravili iz treh smeri ter se zbrali ob Eiffelovem stolpu. Dogodek je potekal povsem mirno, brez kakršnih nestrpnih izjav. Zavzeli so se le za ohranitev temeljne celice družbe. Tiskovni predstavnik francoske škofovske konference Bernard Podvin je sporočilo protestov opisal z besedami: „Živimo v težkih časih: pričevati moramo za upanje in opomniti družbo, da bo v prihodnosti veliko bolj ranljiva in da bo morala biti bolj pozorna na temeljne vrednote. Družina je nenadomestljiva, to pravijo tudi antropologi. Upam, da bo po temeljitem razmisleku vendarle zmagal zdravi razum.“
Organizatorji so napovedali nove pritiske na vlado. Do zdaj so zbrali 100 tisoč podpisov proti zakonu o istospolnih, nameravajo pa jih zbrati dovolj, da bodo lahko sklicali referendum. Predsednik papeškega sveta za družino msgr. Vincenzo Paglia je izrazil podporo zagovornikom družine. „Francoski škofje ravnajo zelo pametno, saj so poudarili, da zakon in družina nista le stvar neke skupine ljudi: gre namreč za vprašanje vsega človeštva in tudi njegove prihodnosti.“ Nekatere skupine želijo vedno bolj postaviti pravice sebičnih odraslih nad pravice otrok, je povedal msrg. Paglia.
Po njegovih besedah posvojitev otrok s strani istospolnih vodi do trgovine z otroki. Vedno se bolj se širi tudi ideologija vrste, ki ne govori več o očetu in materi, o ženski in moškem, ampak o staršu A in staršu B. S tem poskušajo zabrisati razlike med spoloma, ki pa morajo biti po besedah predsednika papeškega sveta za družino vir spoštovanja različnosti. Enakost brez različnosti je po njegovih besedah zelo žalostna in lahko vodi v pot brez izhoda. „Zakaj smo tako občutljivi, ko gre za vmešavanje človeka v naravo, okolje in ekologijo, tako malo pa nam je pomembno, ko gre za človeka, pa nam je vseeno?“, se je še vprašal.
