Petdeset let po zadušljivih sencah danes Mjanmar sije v svetlobi
Svet
Petdeset let po zadušljivih sencah danes Mjanmar sije v svetlobi. Tako je v poslinaci ob začetku novega leta zapisal generalni tajnik Mjanmarske škofovske konference, nadškof Charles Maung Bo. Kot trdi, se je leta 1962 v državi začela diktatura, medtem ko se danes trpljenje počasi umika pred novim upanjem. To sporočilo je po nadškofovih besedah treba ponesti v vsak košček dežele z novim žarom vere, še posebej v tem letu nove evangelizacije.
Nadškof Maung Bo v poslanici spomni na dogodke iz preteklosti in zapiše, da se je leta 1962 nad Burmo zgrnila tema, njena zgodovina je bila zamrznjena, njena lepota skrita, njeni otroci prisiljeni v suženjstvo tišine, mnogo je bilo mučencev in mnogo pretočenih solza. Na milijone ljudi se je preselilo in zbežalo. Naša nedolžna dekleta so bila prodana kot sužje spolnosti in njihove solze so pokopane v tihih grobovih nečloveškosti. Dve generaciji sta prehodili temen tunel obupa, piše mjanmarski nadškof. In dodaja: po petdesetih letih smo se zbrali, da bi ponovno videli luč. Luč resnice sije nad nami, luč svobode počasi prebuja naše ljudi, luč priložnosti, ki postajajo vedno pogostejše. Nadškof nadaljuje, da jim je Kristus, s svojim rojstvom ob božiču, prinesel novo luč upanja. To leto je zato za mjanmarski narod jubilejno leto, je leto milosti.
Nadškof Maung Bo v poslanici tudi zapiše, da Bog vodi ljudstvo po svoji poti in poziva k osvoboditvi vseh političnih zapornikov in zapornikov vesti. Obenem izpostavlja, da je treba odpisati tudi vse dolgove, ki dušijo mjanmarske družine, predvsem poljedelce in ribiče. Poudarja tudi, da je mjanmarski narod narod razseljenih ljudi in da bi se v tem jubilejnem letu moral vsak vrniti na svoj dom. Več kot tri milijone ljudi se nahaja zunaj države in nima urejenih uradnih dokumentov. Številni so prebežniki, mnogi živijo v nečloveških življenjskih razmerah. Naši sinovi in hčere se morajo vrniti v svojo domovino, poudarja nadškof. Spregovori tudi o oznanjevanju svobode zatiranim in spomni, da demokracija prinaša veliko upanje. Dodaja, da pa so nedavni dogodki pokazali, kako so stare navade trdovratno ukoreninjene. To kaže, da mora spoštovanje človeškega dostojanstva in človekovih pravic med mjanmarskim narodom še dozoreti in se povečasi.
Nadškof ob koncu spomni tudi na pomen usmiljenja in sprave. Po njegovih besedah je mjanmarski narod bil dolgo v vojni sam s sabo, na tisoče ljudi je umrlo v nespametnih spopadih, ubitih je bilo ogromno mladih in zemlja je bila premočena od krvi medsebojnega sovraštva. Danes pa je prišel čas za gradnjo miru, mir pa je mogoče graditi samo na temelju pravičnosti, še piše mjanmarski nadškof.
Vir: Radio Vatikan
