Zver: Politično krizo je povzročil Virant in ne poročilo protikorupcijske komisije
Slovenija | 27.01.2013, 09:28
Zbor za republiko nadaljuje z okroglimi mizami po državi. Včeraj so podporo Janezu Janši in vladi sogovorniki izrekli v Šenčurju, kjer se je zbralo več kot 500 ljudi. Tako je evropski poslanec Milan Zver poudaril, da so se zbrali zato, ker vedo, da imajo prav. „Politično krizo je povzročil Virant in ne poročilo protikorupcijske komisije,“ je povedal Zver.
Poslanec v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver je uvodoma spregovoril o poročilu Komisije za preprečevanje korupcije. Dejal je, da "strokovnjaki danes ugotavljajo, da je poročilo z ustavnega vidika sporno. Komisija je tudi kršila svoj zakon, sporno pa je tudi s postopkovnega vidika." Po njegovem je tudi po vsebini neveljavno. "Danes se nismo zbrali, da bi branili našo oblast ali predsednika vlade. Tu smo zato, ker vemo, da imamo prav," je dejal in požel bučen aplavz zbrane množice. Povedal je, da so se priprave za poročilo začele že jeseni s tako imenovano vseslovensko ljudsko vstajo. "Kakšno je sporočilo teh demonstracij?", se je vprašal in dejal: "Če želijo, da odstopijo demokratično izvoljeni politiki, potem je to sporočilo sporno. To, kar se je dogajalo po Sloveniji, je bilo rušenje institucij, ki so nastale demokratično," je dejal. V nadaljevanju je spregovoril o politični krizi. "Krizo je povzročilo Virantovo stališče, da zapusti koalicijo in ne poročilo KPK," je dejal. Po njegovem je bila afera v zraku že nekaj časa. "Že pred zadnjimi državnozborskimi volitvami leta 2011 sem dejal, da Virantovo ustanavljanje stranke ni dobro. Da je Pucko," je dejal. Vedno ko se je Janezu Janši zgodil velik uspeh, so ga žagali, je opozoril. Poudaril je, da je veliko podobnosti z afero Depala vas in da "bomo očitno morali še enkrat dati podobno sporočilo kot leta 1994." Povedal je, da je bil dr. Jože Pučnik konec devetdesetih let zelo razočaran nad slovensko tranzicijo in nad volilnimi rezultati. "Kje je pogumen slovenski državljan, se je takrat spraševal Pučnik? On je bil pogumen, ko je bilo zelo nevarno. On je bil pogumen, ko je bilo hudo. Ni mogel razumeti, da so ljudje v demokraciji postali apatični," je dejal dr. Zver. Po njegovem si moramo zato postaviti kratkoročne in dolgoročne cilje. "Dolgoročni so demokratična vzgoja in državljanski pogum, kratkoročno pa je potrebno spremeniti volilni sistem. Če želimo, da Slovenija stopi v bolj stabilno politično prihodnost, potem moramo zamenjati volilni sistem," je še dejal dr. Milan Zver.
Dr. Jože Rant: Ne smemo biti več molčeča množica, ampak se moramo postaviti v obrambo demokraciji, pravni državi in v obrambo Janezu Janši
Član sveta Zbora za republiko dr. Jože Rant je spregovoril o pravni državi. Po njegovem je bila "nepravna država namerno vzdrževana. Šlo je za ohranjanje starih privilegijev in zato je bilo potrebno vpeljati selektivno pravo. Njegove žrtve pa smo bili državljani," je dejal. "Ukradli so nam pravico, pravičnost in pravo. Ukradli so najprej našo samozavest. Ukradli so nam vrednote," je bil jasen. Po njegovem se tudi afere zato pojavljajo v ciklusih. "Pojavljajo se takrat, ko demokratična stran dosega uspehe," je pojasnil in nadaljeval: "Orožarske afere so se pojavile po uspehih osamosvojitve. Če hočete nekoga umazati in mu vzeti čast, ga je potrebno obtožiti in nikoli ne bo dosegel pravice. To ne velja samo za predsednika vlade, to velja tudi za navadne državljane." V nadaljevanju se je dotaknil dela protikorupcijske komisije. "Komisija obtožencu ni nudila možnosti, da pripravi obrambo. Komisija kot inštitut pravne države je zato delovala nepravno, tako rekoč nično," je dejal. Po njegovem je tudi sestava problematična. "V njej je novinar, ki ni nepristranski in ni strokovnjak pravne stroke," je pojasnil. Izpostavil je mnenje nekdanjega ustavnega sodnika prof. Šturma, ki je po njegovem pokazal na celo vrstno nepravilnosti. "Je cela vrsta indicev, da gre pri poročilu protikorupcijske komisije za politični konstrukt, ki je orkestriran z nasilnimi demonstracijami," je dejal. Po njegovem je problem nepravne države globoko zasidran pri nas. "Mi in vi se moramo potruditi, da bomo opozarjali na krivice. Ne smemo biti več molčeča množica, ampak se moramo postaviti v obrambo demokraciji, pravni državi in v obrambo Janezu Janši," je navdušil zbrane. To, kar sta naredila komisija in Virant, je bilo namreč usmerjeno proti Janezu Janši, "kolateralna škoda pa je Slovenija." In tega Evropa ne razume. Po njegovem je Virant ravnal "samomorilsko", saj je nezaslišano, da "nek državnik torpedira lastno državo". Opozoril je, da postajamo evropski problem. Pozval je, da "ta problem rešujemo vsi skupaj. Odprimo torej okna in prevetrimo ta prostor. Prevetrimo ga z volitvami," je zaključil dr. Jože Rant.
Dr. Andreja Valič Zver: Ali bomo pustili, da bodo Janeza Janšo križali, ali bomo stopili skupaj in ubranili vrednote slovenske pomladi?
Zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver je uvodoma dejala, da ji je Šenčur pri srcu, saj je tu preživljala dobršen del svoje mladosti. "Šenčur je bil vedno trdnjava slovenstva," je navdušila. Najprej je izpostavila citat dr. Mateja Avblja, ki je dejal, da kriza pomeni neuresničene priložnosti. "Pred dvema desetletjema se je zdelo, da so bil odprte vse priložnosti. Iz zgodovinskega objekta smo se Slovenci prelevili v zgodovinski subjekt," je dejala. Po njenem Zbor za republiko predstavlja dediča in nadaljevalca žlahtne Demosove tradicije. "17. januarja 1990 je bilo prvo zborovanje Demosa v ljubljanskem Cankarjevem domu. Tudi takrat je bil Cankarjev dom premajhen, Demos pa je predstavil svoj program," je dejala. Po njenem je to bil eden izmed najlepših in najboljših programov, saj je zajel "celo paleto področij". Dotikal se je narodne sprave, slovenskega gospodarstva in šolstva. "Janez Janša je Demosovemu programu dodal ustanovitev Slovenske vojske," je opozorila. "No, po več kot dvajsetih letih lahko ugotavljamo: nekatere programske cilje Demosa smo uresničili, nekatere pa ne," je dejala. Odgovorila je na vprašanje o slovenskem medijskem prostoru. Povedala je, da je konec osemdesetih let brala Mladino. "To je bil čas procesa proti četverici," marca 1989 pa se je zgodil radikalen zasuk. "Mladina gre takrat na drugo stran," je dodala in nadaljevala: "Ko sem včeraj po dolgem času gledala Kanal A, sem videla, kako odštevajo dneve od poročila protikorupcijske komisije. Spomnila sem se na Mladino, ki je leta 1991 posmehljivo odštevala dneve do slovenske osamosvojitve," je dejala. Nato je opisala primer iz televizijskega soočenja na prvih demokratičnih predsedniških volitvah leta 1990. "Tedaj sta bila v studiu dr. Jože Pučnik in novinar, ko je nekdo poklical v studio in dr. Pučniku dejal, da je revanšist," je dejala. "Kaj je komu hudega storil dr. Pučnik? Kaj je komu hudega storil Janez Janša? Kaj je njegova družina komu hudega naredila?," je dejala. "Ali bomo pustili, da bodo Janeza Janšo križali, ali bomo stopili skupaj in ubranili vrednote slovenske pomladi," je odločno zaključila dr. Andreja Valič Zver.
Javno tribuno je moderial mag. Bernard Brščič, med drugimi pa so se je udeležili tudi poslanka Irena Tavčar, poslanec mag. Branko Grims in poslanec mag. Marko Pogačnik ter župan občine Šenčur Miro Kozelj.
Na Kongresni trg 8. februarja vabi tudi Zbor za republiko
Zbor za republiko bo tudi v prihodnjem tednu nadaljeval s svojimi zbori. Za 8. februar pa so napovedali na Kongresnem trgu v Ljubljani javni shod za Slovenijo. Ker je za ta dan na istem kraju že napovedana tudi t. i. tretja vseslovenska ljudska vstaja, njen protestni odbor opozarja, da to pomeni namerno izzivanje konflikta med navadnimi državljani, ki niso vzrok politične in moralne krize. A je predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm poudaril, da bo shod dobronameren, miren in strpen. Kot je dejal, skušajo konstruktivno prispevati, da se v strpnem ozračju medsebojnega dialoga najde tista rešitev, ki je za Slovenijo najboljša.
