Še dve koalicijski partnerici pred premiera Janšo postavili ultimat; predčasne volitve vse verjetnejše

Slovenija | 15.01.2013, 07:07

Potem ko so DeSUS, SLS in DL zagrozile z odhodom iz koalicije, če premier Janez Janša zaradi ugotovitev komisije za preprečevanje korupcije ne odstopi, so vedno bolj verjetne nove predčasne volitve. Možnosti obstoja koalicije z novim mandatarjem ali oblikovanja nove koalicije ob isti sestavi DZ, so namreč, kot pravijo v strankah, majhne.

Glavni odbor SLS in izvršni odbor DeSUS, sta podobno kot svet DL že v soboto, danes sklenili premieru Janši postaviti ultimat: ali naj odstopi in v SDS predlagajo novega mandatarja ali bosta oni izstopili iz koalicije.

Janši v DeSUS niso postavili roka, v katerem bi moral odstopiti, vendar je Erjavec spomnil, da je to storila že DL. Ta je dala Janši časa za odločitev, kako naprej, deset dni.

Prvak SLS Radovan Žerjav pa je napovedal, da bo SLS vztrajala v aktualni vladi do konca februarske seje DZ. V SLS namreč ocenjujejo, da je v nastalih razmerah izrednega pomena, da se omogoči možnost sprejema reforme delovno pravne zakonodaje. To je bil namreč eden ključnih projektov te vlade, zato je po mnenju Žerjava pomembno, da omogočijo sprejem te reforme, še preden se zgodi z aktualno vlado, kar koli se bo že zgodilo.

V DeSUS ob tem menijo, da je zelo malo možnosti, da lahko pride do oblikovanja nove koalicije. Po njihovem mnenju so najboljša rešitev predčasne volitve, je povedal njihov predsednik Karl Erjavec.

Svet NSi pa je na današnji seji soglasno sklenil, da je za Slovenijo najbolje, da sedanja vladna koalicija nadaljuje s svojim delom ter izpelje in uveljavi začete reforme. Odločitev o tem, ali bo odstopil, pa prepušča predsedniku vlade Janezu Janši, je po seji povedala predsednica NSi Ljudmila Novak.

Janša naj po besedah Novakove predvsem ugotovi, ali lahko koalicijo vodi pod zdajšnjimi pogoji ali, kot je dejala, mora ukrepati kako drugače. Stranka z na seji sveta danes sprejetim sklepom od Janše sicer pričakuje, da bo naredil vse, da bo lahko ta vladna koalicija nadaljevala s svojim delom.

Svet NSi v sklepu tudi poudarja, da je za stranko v tem trenutku sprejemljiva edino obstoječa koalicija, zato od ostalih koalicijskih strank pričakuje, da bodo pripravljene na dogovor o nujno potrebnih projektih, ki jih je treba še izpeljati.

V SDS so se na današnje dogajanje do zdaj odzvali le na Twitterju in zapisala, da ni izbirala ministrov koalicijskih partnerjev za vlado, zato tudi oni nimajo pravice narekovati SDS, koga bo imela v vladi. To je, kot so prepričani v največji vladni stranki, dvolično.

"SDS ima 26 poslancev, DeSUS, DL, SLS in NSi pa skupaj 22. Mirno gre lahko kdorkoli k Jankoviću in Lukšiču, komaj čakamo to sanjsko ekipo," so še zapisali v največji vladni stranki.

Špekulacije o tem, da bi prevzeli vodenje vlade, so v minulih dneh zanikali vsi ministri iz vrst SDS, minister za delo Andrej Vizjak pa je o možnosti, da bi sam prevzel vlado, danes dejal celo, da bi to bila znanstvena fantastika.

Poleg ministrov je Janši podporo izrekel že tudi svet stranke pa tudi številni člani stranke, zato je malo verjetno, da bi Janša odstopil. Če odstopi, mora o tem pisno obvestiti predsednika DZ, DZ pa se nato s tem seznani najkasneje v sedmih dneh. Če odstopi, pade celotna vlada in se začnejo postopki imenovanja novega mandatarja in nove vlade, kot po volitvah.

Janša lahko v DZ vloži tudi zahtevo o glasovanju o zaupnici. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev, mora DZ v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti DZ in razpiše nove volitve.

Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže tudi na sprejem zakona ali druge odločitve v DZ. Če odločitev ni sprejeta, se šteje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica.

Tako je denimo prišlo do doslej edinih predčasnih volitev, ko je takratni premier Borut Pahor vezal zaupnico na imenovanje novih ministrov, potem ko so vlado zapustili ministri iz vrst Zares ter po en minister iz vrst DeSUS in LDS. DZ namreč novih ministrov ni potrdil.

Če Janša sam ne bo ukrepal, bo očitno prišlo do izstopa DL, SLS in DeSUS iz koalicije. Če odstopijo tudi vsi njihovi ministri, to pomeni, da bo vlada brez šestih ministrov. Če ne štejemo ministrice brez resorja Ljudmile Novak, to pomeni več kot polovico članov vlade. Glede na to, da SDS in NSi, ki bi v vladi obstali, ne bi več imeli večine v DZ, bi tako vlado tudi težko popolnili z novimi ministri in spravili skozi DZ zakonodajo, ki bi jo predlagali.

Zakonodaja tega, kaj se zgodi, če vlado med mandatom zapusti tretjina ali več ministrov in premier za vodenje njihovih resorjev zadolži druge ministre ali pa vodenje prevzame sam, ne določa natančno. Prav tako ne daje jasnega odgovora na vprašanje, ali ima takšna vlada sploh še mandat.

O tem se je govorilo že v Pahorjevi vladi, ko so pravniki razpravljali o tem, ali je vlada, ki izgubi tretjino ministrov, sploh še operativna. V zakonodaji namreč ni posebej določeno, brez koliko ministrov lahko vlada še deluje. Zakon o vladi sicer v določbah o imenovanju vlade šteje, da je vlada nastopila svojo funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne štejejo ministri brez resorja. Del pravnikov je tako mnenja, da sta dve tretjini ministrov pogoj le za konstituiranje vlade, po mnenju drugih pa je ta pogoj treba upoštevati tudi v primeru odstopa ministrov med mandatom, je takrat pojasnila Ksenija Mihovar Globokar, direktorica vladne službe za zakonodajo. Takrat je za STA dejala, da bi se o tem vprašanju moral DZ opredeliti z avtentično razlago zakona o vladi.

Če vlada dokončno pade, pa so možnosti tri. Prva je oblikovanje tehnične vlade, za katero v strankah menijo, da je zelo malo možnosti, saj da se verjetno o njej ne bodo uspele uskladiti.

Druga možnost je oblikovanje nove politične koalicije, pri čemer pa bi v koaliciji morala biti vsaj ena od dveh največjih parlamentarnih strank - torej če ne SDS, pa PS, a pri tem stranke, ki napovedujejo odstop iz koalicije trčijo, kot pravi prvak DeSUS Karl Erjavec, na enak problem, kot ga imajo sedaj.

Ljubljanski župan Zoran Janković, ki je v soboto "zamrznil" funkcijo predsednika PS, namreč zaradi ugotovitev protikorupcijske komisije ni odstopil kot ljubljanski župan.

Se je pa Janković začasno odpovedal vodenju stranke in se umaknil iz morebitnih pogajanj o novi koaliciji ravno zato, ker noče biti "kamen na hrbtu morebitne nove koalicije". Čeprav so tako v SLS, kot DL in DeSUS poudarili, da to ni dovolj in ne zadosti etičnim standardom.

Po padcu Pahorjeve vlade se tako Slovenija že drugič v dobrem letu sooča s politično krizo in možnostjo drugih predčasnih volitev v zgodovini samostojne države.

Po anketi, ki jo je danes objavil časnik Delo, ima sicer trenutno med strankami najvišjo podporo SD, in sicer 17,1-odstotno, SDS na drugem mestu pa 11,7-odstotno podporo. Na tretjem mestu je PS s 7,7 odstotka glasov vprašanih, sledijo pa SLS s 6,9 odstotka, NSi s 3,9 odstotka, DL in DeSUS pa imata po 3,2 odstotka.