Maja MorelaMaja Morela
Jakob ČukJakob Čuk
Marjana DebevecMarjana Debevec
Mag. Bernard Brščič (foto: ARO)
Mag. Bernard Brščič

Brščič: Za državo bi bilo najbolje, če bi bile volitve oktobra

Slovenija | 16.01.2013, 18:00

„Bojim se, da v tem trenutku zaradi nerazumnega obnašanja nekaterih koalicijskih partneric sedanje vlade Sloveniji grozi potop in da bi bilo potrebno v tem trenutku interese države postaviti pred interese posameznih strank in bolne voditeljske ambicije nekaterih predsednikov koalicijskih strank,“ je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade mag. Bernard Brščič. Prepričan je, da bi bilo najbolje s predčasnimi volitvami počakati do jeseni, v tem času pa bi državni zbor sprejel še nekatere nujne ukrepe za konsolidacijo javnih financ. Najslabši scenarij pa je po njegovem „vzpostavitev zimske vlade tranzicijske levice“.

„Če ponovno zdrsnemo v rekonstruirani keynesianizem, ki je zaznamoval večino poosamosvojitvenih vlad, se bojim, da naš čaka mrakobni scenarij,“ je prepričan Brščič. Dodaja, da nas glede na dogodke, ki naj bi v koaliciji sledili v prihodnjih dneh, jeseni zaradi tega čaka bankrot in zaprosilo za pomoč Evropske unije. „Bojim se, da v tem trenutku zaradi nerazumnega obnašanja nekaterih koalicijskih partneric sedanje vlade Sloveniji grozi potop. V tem trenutku bi bilo treba interese države postaviti pred interese posameznih strank in pa zlasti bolne voditeljske ambicije nekaterih predsednikov koalicijskih strank.“

Na vprašanje, ali si Slovenija sploh lahko privošči mrtvi tek v prihodnje pol leta ter ali nam v tem primeru lahko grozi prihod evropske trojke, pa je Brščič odgovoril, da „se temu scenariju v nobenem primeru ne bomo mogli izogniti, tudi če pride do rekonstrukcije vlade, se pravi do vzpostavitve vlade tranzicijske levice, kar je nenazadnje namen vseh teh konstruktov, ki smo jim priča v zadnjem času“.

Brščič je ponovil, da sta pred nami samo dve možnosti, „vzpostavitev zimske vlade tranzicijske levice ob asistenci nekaterih zdajšnjih koalicijskih partneric ali pa predčasne volitve“. "Sam menim, da bi bila slednja rešitev edina korektna.“ Po njegovem mnenju si Slovenija prostega teka v tem času ne more privoščiti, zato predlaga manj verjeten scenarij, da se zaradi interesov države koalicijske partnerice zavežejo za izvedbo nujnih reform. Pri tem je omenil reformo volilnega sistema in sprejem reforme trga dela, zato bi morali po njegovi oceni „sprejeti sporazum o tem, da vlada opravlja svoje naloge do letošnje jeseni, da bi predsednik vlade opravljal svojo funkcijo do oktobrskih volitev in da se koalicija zedini v teh reformnih projektih in izvede dokončno konsolidacijo javnih financ, poskuša zagotoviti stabilizacijo položaja Slovenije na mednarodnih finančnih trgih“. S tem bi se po njegovem mnenju izognili dodatnim padcem bonitetnih ocen, jeseni pa se ob uspešno opravljenih reformah ta koalicija in pa celoten parlament lahko poda na predčasne volitve. Brščič sicer ugotavlja: „Bojim se, da glede na trenutne poteze, ki jih vlečejo posamezni koalicijski partnerji, ta, za državo optimalni scenarij, ni dosegljiv alternative so slabe oziroma slabše.“

Ekonomist Brščič ocenjuje, da bi bil najslabši možen izid te politične krize vzpostavitev vlade tranzicijske levice brez volitev. „Šlo bi za primer prvovrstne politične verolomnosti s strani nekaterih koalicijskih partneric, a nič ni nemogoče.“ Kljub temu Brščič meni, „da je vendarle bolje, da se razmeroma hitro razpusti državni zbor in da ujamemo določene roke volilnih opravil, da bi imeli volitve konec aprila oziroma v začetku maja. Mislim, da je to, kar se tiče politične stabilnosti, vendarle boljša rešitev kot pa neko ad hoc spreminjanje koalicij, ki na koncu dneva ob sestavi državnega zbora, ki jo imamo danes, ne obeta stabilne vlade.“

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Brščič je še dodal, da se bo Slovenija v prihodnje zaradi nestabilnega političnega parketa zadolževala po višji ceni, da pa v tem trenutku ni dobrih rešitev, saj bi „te zahtevale umik določenih odločitev posameznih koalicijskih strank zaradi interesov države. Glede na to, da bi delovanje političnih strank v zadnjem obdobju težko ocenili za državotvorno, si tega optimalnega scenarija z jesenskimi volitvami ne obetam. Lahko zgolj upam, da bo prevladal kanček preudarnosti, da si v tej situaciji rekonstruiranja vlade s tranzicijsko levico ne moremo privoščiti.“

Slovenija, Politika
Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.