Naš gost: prof. dr. Janek Musek
| 14.12.2012, 11:34 Blaž Lesnik
Naš tokratni gost je bil psiholog, doktor znanosti in univerzitetni profesor Janek Musek. Rojen tik po koncu 2. svetovne vojne na Dravinjskem vrhu pri Ptuju se je že kmalu začel zanimati za psihološka znanja. Kljub temu, da se je najprej vpisal na Medicinsko fakulteto, se je sredi 1. letnika (ko je spoznal, da bodo predmeti, povezani s psihologijo, prišli na vrsto šele v višjih letnikih), prepisal na psihologijo.
Študij je končal malo prej kot v štirih letih in ga kmalu nadaljeval do najvišje stopnje. Danes je mednarodno uveljavljen strokovnjak, posebej na področjih psihologoje osebnosti, kognitivne psihologije, psihološke metodologije in epistemologije. Zanimivo je tudi njegovo strokovno delo na področju vrednot.
Prof. dr. Janek Musek je objavil je več kot 300 enot (več kot 500 z upoštevanjem mentorskega dela), med temi okrog 100 znanstvenih člankov in drugih znanstvenih prispevkov, 46 knjig (od tega 17 znanstvenih monografij, 10 univerzitetnih in 19 drugih učbenikov). Njegov mentor je bil starosta slovenske psihologije prof. dr. Vid Pečjak.
O profesorskem poklicu pravi tako: "Zelo dobro je, da nekdo, ki dela na univerzi, zna dobro predavati, prenesti znanje na študente (kar ni enostavno). Danes je to za marsikoga od predavateljev, učiteljev,... pretežek zalogaj, saj mnogi govorijo o stvareh, ki so sicer zanimive, a študentom ne bodo prinesle veliko znanja. Takšnega učitelja si zapomnimo, imamo lep spomin nanj, a obenem vemo, da nas ni naučil veliko." Zato dr. Musek priporoča, naj si študenti za svojega mentorja izberejo nekoga, ki bo imel vrhunsko znanje, pa čeprav ne bo najboljši pedagog. Seveda pa je idealno, če je univerzitetni profesor vrhunski strokovnjak in odličen pedagog.
Da so psihološka znanja povsod, kjer se dela z ljudmi, potrebna, je že uveljavljeno dejstvo. Je pa res, da se največje pomanjkljivosti najdejo v poklicih, kjer gre za odgovorno delo z ljudmi. Prof. Janek Musek pravi, da je mogoče z ustrezno psihološko izobrazbo marsikaj pridobiti. "Lahko ima nekdo težave v odnosih z drugimi in če ima ustrezno strokovno pomoč, je mogoče to zelo spremeniti. Tak človek lahko postane zelo empatičen, čuteč,..." Zanimivo je tudi, kako je mogoče s pravo komunikacijo in odnosom povečati učinkovitost zdravljenja: "Strokovne ocene tega, koliko bi se (s pravo komunikacijo in empatično obravnavo bolnika) povečala učinkovitost medicinske pomoči, se gibljejo od 30 % (kar je zelo konzervativna ocena) pa tja do 70 %".
