Ministrica Novakova izrazila priznanje medijem in organizacijam pri ohranjanju slovenstva

Slovenija | 19.12.2012, 18:12

Na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je ministrica Ljudmila Novak podelila priznanja za pomembno delo na področju ohranjanja slovenstva.

Ministrica Ljudmila Novak je ob podelitvi dejala, da je biti Slovenec v Sloveniji povesem logično, ohranjanje slovenstva daleč od domovine pa ni tako enostavno. „Ko jih obiskujem, vidim, kako se trudijo, da govorijo slovensko, se pogosto opravičijo, ker več ne znajo, kako jim je hudo, ker njihovi otroci ne znajo več slovenskega jezika in si želijo slovenski del prenesti na svoje potomce.“ Za to so po njenih besedah v veliki meri zaslužne organizacije v Sloveniji, ki skrbijo za stik z rojaki po svetu in da so ti v domovini dobrodošli. Na drugi strani so tu tudi predstavniki medijev, novinarji, ki skrbijo, da so rojaki po svetu in v zamejstvu seznanjeni z dogajanjem v domovini. Poleg tega mediji prenašajo tudi informacije o življenju in delovanju izseljenskih narodnih skupnosti in manjšin v zamejstvu. Ministrica se je vsem zahvalila in jim podelila zahvalna priznanja.

Priznanja so prejeli predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič, glavni tajnik Slovenske izseljenske matice Janez Rogelj, generalni tajnik Izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjan Kocmur, ravnatelj Rafaelove družbe Janez Rihar. Poleg njih še novinarska poročevalka za RTV Slovenija iz Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine Mirjam Muženič, novinarski poročevalec za RTV Slovenija iz Zvezne dežele Koroške Lojze Kos, voditelj oddaj za Slovence v Italiji na Televiziji Koper Igor Malalan, sodelavec uredništva za Slovence po svetu revije za Slovence po svetu ter zunanji avtorski sodelavec Radia Slovenija Ivan Merljak ter urednik oddaje Slovencem po svetu in v domovini na Radiu Ognjišče Matjaž Merljak.

Obrazložitve priznanj Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

DR. BORIS PLESKOVIČ je dolgoletni predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, ki deluje že od leta 1991. Diplomiral je na Univerzi v Ljubljani, magisterij je opravil na Harvardu in doktorat na Massachussetts Institute of Technology (MIT). V Svetovni banki v Washingtonu je deloval na različnih funkcijah, v letih 1991–92 je bil glavni ekonomski svetovalec predsednika prve slovenske vlade, gospoda Peterleta. Kot gostujoči profesor pogosto predava na uglednih univerzah v ZDA, Evropi in na Kitajskem. Je avtor in soavtor številnih knjig in znanstvenih člankov. Leta 1998 je bil odlikovan ob 650-letnici Karlove univerze v Pragi, leta 2006 pa je prejel zlati red za zasluge predsednika Republike Slovenije. Ves čas delovanja se gospod zelo zavzema za povezovanje s Slovenci po vsem svetu, še zlasti na znanstvenem, gospodarskem in kulturnem področju. Dr. Pleskovič je ugleden član Sveta Vlade RS za Slovence po svetu, ki je posvetovalno telo Vlade RS. Svetovni slovenski kongres je društvo, ki je odsev zgodovinskega trenutka, ki je povezal Slovence doma in po svetu. Največja naloga kongresa ob njegovi ustanovitvi je bil prispevek k osamosvojitvi Slovenije. Kasneje se je Kongres zavzel za vključitev Slovencev, ki žive po svetu, v slovenski prostor, za sprejem zakonov o Slovencih po svetu, in za izboljšavo volilne in druge zakonodaje namenjene našim rojakom. Prav tako se je zavzel tudi za popravo krivic iz preteklosti, saj je osnovni namen Svetovnega slovenskega kongresa doseči, da bi se ljudje slovenskega rodu in porekla po vsem svetu čutili kot narodna, slovenska skupnost. SSK je nadstrankarska organizacija, ki se trudi povezati Slovence po vsem svetu, ne glede na njihovo politično, ideološko ali versko prepričanje.

JANEZ ROGELJ se je rodil leta 1950 v Ljubljani. Diplomiral je novinarstvo na takratni FSPN, ter aktivno deloval na področju novinarstva, mednarodnega znanstvenega sodelovanja in mednarodnih odnosov. Leta 1982 je prevzel opravljanje nalog vodje oddelka skupnih nalog na Raziskovalni skupnosti Slovenije, ki je zajemala problematiko štipendiranja, informacijske dokumentacijske dejavnosti ter znanstvenih sestavkov in časopisov in med drugim opravljal tudi naloge tajnika Komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri RSS. Z delom na Slovenski izseljenski matici (SIM) je kot glavni tajnik začel leta 1989 in v tej vlogi izseljenstvu namenil 23 let delovanja. Sodeloval je pri številnih projektih in gostovanjih ter strokovnih publikacijah, spoznal izseljence po vsem svetu, njihovo ljubezen do domovine in željo po ohranjanju slovenske kulture in tradicije. Posebno pozornost je Rogelj namenil Slovencem živečim na območju nekdanje Jugoslavije in z željo širitve Slovenstva aktivno sodeloval pri ustanavljanju društev, ter pomagal pri povezovanju Slovencev po vsem svetu. Kot močna oseba je na področju izseljenstva nedvomno pustil pečat, na Slovenski izseljenski matici pa zaznamoval določeno obdobje delovanja. Združenje Slovenska izseljenska matica je bila ustanovljena leta 1951 in skrbi za Slovence po vsem svetu ter pospešuje njihove stike z domovino. SIM je bila ustanovljena na pobudo ameriških Slovencev, z namenom, da bi tedanja Republika vzpostavila stike s slovenskimi izseljenci, zdomci in njihovimi potomci in da bi z njimi sodelovala, posebej pri ohranjanju slovenskega kulturnega izročila. SIM je vse od leta 1954 izdajala revijo za Slovence po svetu Rodno grudo, Slovenski izseljenski koledar in revijo Slovenia v angleškem jeziku. V preteklosti so organizirali »Srečanja v moji deželi«, poletne šole slovenskega jezika in še danes v okviru svojih dejavnosti organizirajo likovne kolonije, gostovanja ansamblov, sodelujejo pri strokovnih publikacijah in pri založništvu.

BOŠTJAN KOCMUR je univ. dipl. ekonomist, rojen leta 1956 v Argentini, v Buenos Airesu, kjer je živel in sodeloval pri različnih izseljenskih društvih do svojega 35. leta. Ob osamosvojitvi je leta 1991 z ženo prišel v Slovenijo in kot bančni ekonomist sodeloval pri bančnem projektu z Italijani, kasneje pa je bil zaposlen pri časopisu Slovenec kot urednik rubrike Pisma bralcev. Ob prihodu je ustanovil založbo Ilex, ki je pretežno izdajala špansko-ameriške prevode in izseljensko književnost. S Slovenci iz Argentine, Avstralije, Nemčije, Kanade in ZDA je bil pobudnik ustanovitve "društva izseljencev za izseljence". S podporo vrnjenih in tukajšnjih Slovencev je leta 1992 sodeloval pri ustanovitvi Izseljensko društvo Slovenija v svetu. Bil je njen prvi in nato dolgoletni predsednik. V Sloveniji so se mu rodili trije otroci. Izseljensko društvo Slovenija v svetu je prostovoljno združenje Slovencev iz domovine in sveta. Nastalo je zaradi potrebe po sogovorniku v domovini, ki so jo v tistem času imeli izseljenci. Njegova poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov. Na področju šolstva je zaživel projekt izmenjave mladih – obisk dijakov iz prekomorskih držav v Slovenijo ob končanem šolanju na tujem – ki se je na začetku zdel neizvedljiv, a je z leti in s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prerasel v tradicionalni vsakoletni obisk. SVS med drugim tudi skrbi za približevanje izseljenskega sveta matični domovini preko različnih gostovanj, srečanj, seminarjev in raznolikim vedenjem o Slovencih na tujem.

LENART RIHAR je bil rojen leta 1971. Gospod Rihar, doma iz Polhovega Gradca, je bil zelo dejaven že v svojih študentskih letih. Med njegovimi najodmevnejšimi projekti iz tistega časa je oživitev in prestrukturiranje Študentske založbe ter ustanovitev kar štirih novih edicij, med katerimi je še posebej uspešna Beletrina. Diplomiral je iz življenja in dela enega najvidnejših izseljencev: ekonomista, filozofa in pisatelja dr. Marka Kremžarja. Nekaj let je bil svetovalec v Državnem zboru in na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Tudi pri tem delu je vedno dajal izjemen poudarek Slovencem v zamejstvu in po svetu. Odkar je ravnatelj Rafaelove družbe, se njena dejavnost hitro širi na najrazličnejših področjih. Njegova posebna skrb je ohranjanje slovenstva na Sv. Višarjah, kjer se s tem, da je poskrbel za obnovo Ehrlichovega doma, zadnja leta ustvarja močno gibanje mladih iz matice, zamejstva in izseljenstva. Skrb za Slovence po svetu izraža tudi pri svojih siceršnjih dejavnostih, že skoraj dvajset let zlasti v publicistiki, ter v različnih upravnih odborih in svetih. Do lanskega leta je bil odgovorni urednik filozofske in kulturniške revije Tretji dan, kjer je dosledno tako po avtorjih kot po vsebini uveljavljal enotni slovenski kulturni prostor. Z letošnjim novembrom prevzema mesto odgovornega urednika Naše luči, revije za Slovence po svetu, ki nepretrgoma izhaja že dobrih šestdeset let in ima od leta 1994 sedež na Rafaelovi družbi.

MIRJAM MUŽENIČ - Novinarka Mirjam Muženič zvesto in vestno opravlja svoj novinarski poklic že več kot 30 let. Poleg številnih drugih novinarskih nalog in dosežkov je, med drugim, leta 1991 poročala s terena o takratnem napetem dogajanju na Primorskem, sicer pa si običajni slovenski državljani brez njenega imena že desetletja praktično ne moremo predstavljati védenja o dogajanju na številnih območjih, na katerih živi slovenska manjšina v Italiji. Brez zakoreninjene, tako rekoč »ljubezenske« povezanosti, njeno poslanstvo preprosto ne bi bilo mogoče.

LOJZE KOS - To, kar predstavlja tržaška dopisnica Mirjam Muženič za informiranje slovenske javnosti o dogajanju med slovensko manjšino v Italiji, predstavlja za slovensko manjšino v Avstriji dopisnik RTV Slovenija Lojze Kos. Je torej utelešeno »okno« v manjšinsko stvarnost na Avstrijskem Koroškem in Štajerskem, nepogrešljivi, praktično že sestavni del tamkajšnjega dogajanja, prevodnik vzdušja severno od Karavank v matično Slovenijo. Po njegovi zaslugi tudi na tej strani naravne in politične meje verjetno ni nikogar več, ki ne bi vedel vsaj nekaj o problematiki dvojezičnih napisov in o dinamiki odnosov med avstrijsko večino in slovensko manjšino.

IGOR MALALAN - Poznamo ga kot animatorja, voditelja prireditev, glasbenika, ki se z rednim nastopanjem že polnega četrt stoletja trudi uveljavljati slovensko glasbo v zamejstvu, novinarja – športnega in sploh, predvsem pa kot šaljivca, ki poskrbi, da nobena še tako resna oddaja ne postane preresna. Z enakovrednim sodelovanjem z zamejskimi novinarskimi kolegi pa dokazuje to, o čemer sicer tako radi govorimo in pogosto predvsem samo govorimo: da slovenski kulturni in v tem primeru tudi športni prostor nima oziroma ne bi smel imeti meja; da smo Slovenci to, kar smo, ne glede na to, ali živimo zahodno ali vzhodno od zdaj tako odprte meje.

IVAN MERLJAK - Tenkočutno novinarsko pero - in radijski glas, ki nobenega dogodka ne pusti zgolj biti, zgoditi se, pač pa mu vedno vdahne tudi delček sebe. Ivan Merljak je avtor številnih radijskih oddaj, ki po njegovi zaslugi ločijo osrednji nacionalni radijski program od številnih komercialnih, plehkih in plitvih poskusov novinarstva. Merljakova govorjena in tudi pisana beseda o Slovencih zunaj meja Slovenije tako tudi njim namenja »dodano vrednost«, predstavlja jih kot ljudi, kot subjekte in ne objekte, povzdiguje jih nad običajno predalčkanje v razne kategorije in s tem preprečuje manjko dostojanstva, izgubo enako-pomembnosti.

MATJAŽ MERLJAK - Spoštovanja vreden pozitiven odnos do zamejstva in izseljenstva kaže tudi Radio Ognjišče. In ko ta medij povežemo z izseljensko in zamejsko tematiko, dobimo ime novinarja Matjaža Merljaka. Brez njega ne mine dogodek, povezan s Slovenci onkraj meja, brez njega si ne znamo predstavljati nedeljskih oddaj na Radiu Ognjišče. Ta ne le, da poroča o rojakih po svetu, ampak daje rojakom tudi možnost, da poročajo o dogodkih v njihovih skupnostih in organizacijah ter skupaj z Matjažem Merljakom gradijo mrežo medsebojnega poznavanja, priznavanja, spoštovanja in prijateljstva.