Referenduma o slabi banki in holdingu bi bila protiustavna
Slovenija | 19.12.2012, 18:40
Ustavno sodišče je presodilo, da bi bila referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank protiustavna. Nemoteno zagotavljanje funkcij države ima namreč prednost pred pravico zahtevati razpis zakonodajnega referenduma. Sodišče je odločbo sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Predsednik vlade Janša je odločitev označil za branik slovenski suverenosti.
Z odložitvijo uveljavitve in z zavrnitvijo obeh zakonov na referendumu bi nastale protiustavne posledice, so ustavni sodniki zapisali v danes objavljeni odločbi. Pobudi za presojo ustavnosti zahtev za referenduma, ki sta ju vložila skupina poslancev PS in Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, je na ustavno sodišče naslovil državni zbor.
Ustavno sodišče je presodilo, da morajo imeti ustavne vrednote prednost. Te bi v primeru referendumov in še bolj v primeru zavrnitve obeh zakonov na njih ostale nezavarovane do te mere, da bi to ogrozilo ravnotežje med različnimi ustavnimi vrednotami, se je strinjalo s parlamentom. Zato se mora pravica zahtevati razpis zakonodajnega referenduma umakniti.
Čeprav je pravica zahtevati razpis zakonodajnega referenduma pomembna ustavna pravica, pa obstajajo tudi druge, prav tako z ustavo varovane vrednote, ki jim je treba zagotoviti ustavno varstvo, so ustavni sodniki zapisali v obrazložitvi.
Vrednote, ki imajo v danih okoliščinah hude gospodarske krize prednost pred pravico zahtevati razpis referenduma, pa so: učinkovito izvajanje funkcij države, uresničevanje človekovih pravic, spoštovanje sprejetih mednarodnopravnih obveznosti države ter zagotavljanje učinkovitosti pravnega reda Evropske unije na ozemlju Slovenije. Če država ne bo sprejela nujnih ukrepov za zagotovitev javnofinančne vzdržnosti svojega delovanja v pogojih obstoječe ekonomske krize, so te vrednote že ogrožene, je opozoril državni zbor.
Odklonilno ločeno mnenje je dala ustavna sodnica Etelka Korpič-Horvat. Kot je zapisala, ustavno sodišče sploh ni presojalo, ali sta zakon o Slovenskem državnem holdingu in in zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank skladna z ustavo. Z dopustitvijo uveljavitve morebiti protiustavnega zakona lahko tako ustavno sodišče samo prispeva k neustavnemu stanju, je opozorila.
Kakšni so odzivi?
Predsednik SDS in premier Janez Janša je odločitev ustavnega sodišča o protiustavnosti referendumov o zakonu o Slovenskem državnem holdingu ter zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank označil za branik slovenski suverenosti. "Varuje blaginjo ljudi ter omogoča preiskavo zgodovinskega ropa slovenskih bank," je zapisal na spletnem družbenem omrežju Twitter.
Sicer pa je predsednik SDS in premier Janez Janša pred sejo sveta SDS poudaril, da se je ustavno sodišče z odločitvijo o referendumih postavilo "na branik slovenske ekonomske in politične suverenosti". Dodal je, da odločitev pozdravlja. Z danes predstavljeno odločitvijo se je ustavno sodišče po besedah premiera postavilo tudi v bran "blaginje ljudi, ki je bila ogrožena" zaradi omenjenih dveh referendumov. "Večje so namreč blokade, manj je denarja, ki ga je mogoče razdeliti tam, kjer je najbolj potreben," pravi Janša. Slovenija po besedah premiera tudi sicer danes ni v položaju, ko bi si lahko privoščila, da gre "nek zakon najprej skozi težavno usklajevanje v koaliciji, nato skozi dolgotrajen proces v DZ in veta, ki jih praviloma postavlja DS, na koncu pa še preko referendumskih zahtev in pobud". "To vzame od tri do šest mesecev časa, ki ga žal ni," pravi Janša. Premier sicer ocenjuje, da smo danes v razmerah, ko se kaže luč na koncu tunela, dodaja pa, da "je do tam še dolga pot". Ustavno sodišče je presodilo, da bi bila referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank protiustavna. Nemoteno zagotavljanje funkcij države ima namreč prednost pred pravico zahtevati razpis zakonodajnega referenduma. Sodišče je odločbo sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Pobudi za presojo ustavnosti zahtev za referenduma, ki sta ju vložila skupina poslancev PS in Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, je na ustavno sodišče naslovil DZ.
Minister za finance Janez Šušteršič je nad odločitvijo ustavnega sodišča izrazil zadovoljstvo. Vesel je, da je v teh pregretih časih nekdo ohranil trezno glavo in da so sodniki odločitev sprejeli z veliko večino. "Veseli smo te odločitve ustavnega sodišča, zlasti tega, da je v teh pregretih časih nekdo ohranil trezno glavo, razmislil o plusih in minusih," je v izjavi za medije v Ljubljani dejal minister. S tem je spomnil na dilemo, ali pretehtajo pravice ljudi do referenduma ali posledice, ki bi jih lahko imela odlaganje uveljavitve zakonov in morebitna zavrnitev. Zelo pomembno se mu zdi, da so ustavni sodniki to odločitev sprejeli z veliko večino. "To seveda kaže, da so bili argumenti po močnem prepričanju močne večine na naši strani," je dodal.
V Sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, ki je bil pobudnik referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, so odločitev ustavnega sodišča označili za politično. "Pričakovali smo, da bo pri odločanju prevladala stroka, vendar temu ni tako," pravijo.
V imenu PS pa se je odzvala poslanka Alenka Bratušek, ki jo je glede na dosedanjo prasko ustavnega sodišča današnja odločitev presenetila. "Odločitve ustavnega sodišča spoštujemo, kar pa ne pomeni nujno, da se z njimi povsem in o vsem strinjamo," je poudarila v izjavi za medije. Sicer pa Bratuškova osebno, "tako kot celotna stranka", upa, da bo vseeno prišlo do realizacije zaenkrat javnosti še neznanega dogovora med finančnim ministrom Janezom Šušteršičem in njo o spremembah zakona o državnem holdingu. Rešitve namreč prinašajo večjo transparentnost in preglednost pri upravljanju in prodaji, je poudarila, čeprav podrobnosti ni želela razkriti. Dotaknila se je tudi vprašanja, ali današnja odločitev pomeni, da ustavno sodišče ne bo dovolilo referenduma o nobenem zakonu, ki bi vladi preprečil izvrševanje ukrepov na gospodarskem področju. "Če preberete natančno obrazložitve, v tem trenutku po moji oceni noben referendum, ki bi lahko poslabšal situacijo v Sloveniji, ne bi bil dovoljen, ampak to so tako rekoč vse odločitve, ki jih trenutno sprejemamo," je poudarila.
V koalicijskih strankah so večinoma pozdravili odločitev ustavnih sodnikov. Predsednik SLS Radovan Žerjav je ocenil, da gre za spodbudno novico za slovensko gospodarstvo, v Državljanski listi pa so menili, da gre za dober signal mednarodnim javnostim.
V Novi Sloveniji ocenjujejo, da gre za predbožično darilo Sloveniji, iz DeSUS pa so sporočili, da je bila odločitev pričakovana. "Gre za predbožično darilo Sloveniji. Oba zakona sta ključna za stabilizacijo slovenskega gospodarstva in predstavljata del reformne politike, ki jo je začrtala Vlada RS. Odločitev ustavnega sodišča je korak k normalizaciji razmer v Sloveniji. Predvsem pa je danes Slovenija poslala močan pozitiven signal mednarodnim finančnim trgom. Referenduma bi sicer bila za Slovenijo in našo suverenosti lahko tudi usodna," so zapisali v NSi.
Manj navdušeni so v opozicijskih strankah. Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je med drugim izpostavil, da je ustavno sodišče, ko je dopustilo referendum o pokojninski reformi v prejšnjem mandatu, presodilo, da državni zbor ni izkazal, da gre za protiustavnost tedaj veljavne zakonodaje. Tokrat pa je povsem spremenilo stališče in na podlagi podobnih argumentov referenduma prepovedalo.
Na Gospodarski zbornici Slovenije so menili, da referendumi niso prava pot za pripravo zakonodaje, politik in strategij, ki bodo popeljali iz krize V izogib grožnji referendumov so potrebni postopki priprave "pametne" zakonodaje, meni zbornica.
Deljena pa so mnenja ekonomistov. Jože P. Damijan in Matej Lahovnik sta pozdravila odločitev ustavnega sodišča, Jože Mencinger pa se je odzval kritično in ocenil, da gre za sramoto za ustavno sodišče. Ekonomist Mojmir Mrak se z odločitvijo ustavnega sodišča strinja, ga je pa, pravi, presenetila, saj da je ob sicer podobni argumentaciji diametralno nasprotna odločitvi, sprejeti lani v kontekstu referenduma o pokojninski reformi.
Podobno so v NLB odločitev ustavnega sodišča, da bi bila referenduma o slabi banki in državnem holdingu protiustavna, pozdravili. Ocenjujejo, da bi bil proces čiščenja portfelja bank brez sistemskih rešitev bistveno daljši. V Abanki glede sprememb zakonodaje pravijo, da podpirajo vse ukrepe, ki pomenijo učinkovit odgovor na zahtevne razmere v bančništvu.
