p. Raniero Cantalamessa
Prva adventna pridiga p. Cantalamesse: Leto vere in Katekizem katoliške Cerkve
Cerkev po svetu
Papež Benedikt XVI. je danes dopoldne prisluhnil prvi adventni pridigi, ki jo je v kapeli Redemptoris Mater v apostolski palači v Vatikanu imel papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa. Letošnje tri adventne pridige potekajo pod naslovom Gospodovo leto milosti (Lk 4,19). Današnja je bila namenjena letu vere, naslednji petek bo papeški pridigar govoril o 50-letnici drugega vatikanskega koncila (14. december 2012), tretja in zadnja adventna pridiga pa bo govorila o novi evangelizaciji in posredovanju vere (21. december 2012). Adventnih pridig se poleg papeža udeležujejo tudi drugi člani Rimske kurije.
P. Cantalamessa se je v današnji pridigi o letu vere oprl na papeževo apostolsko pismo Vrata vere (Porta fidei), v katerem sveti oče izpostavlja pomen ponovnega odkritja in študija temeljnih vsebin vere, ki so sistematično in organsko povzete v Katekizmu Katoliške Cerkve. “Tukaj se namreč pokaže bogastvo nauka, ki ga je Cerkev sprejela, hranila in posredovala naprej skozi svojo dvatisočletno zgodovino“ (Vrata vere, 11). Papeževo povabilo h Katekizmu Katoliške Cerkve ne pomeni le študija, analiziranja, memoriziranja, ampak pomeni spremeniti ga iz vere, ki se proučuje, v vero, ki se živi, je dejal p. Cantalamessa. Doumeti je torej treba tisto načelo, ki je utripajoče srce katekizma, in to ni neka dogma ali neka doktrina ali neko etično načelo, ampak je oseba: Jezus Kristus. »Stran za stranjo lahko odkrivamo, da to, kar nam prinaša, ni teorija, ampak srečanje z Osebo, ki živi v Cerkvi,« kot piše papež.
P. Cantalamessa se je v nadaljevanju dotaknil razločevanja med kerygmo in didachéjem. Kerygmo oziroma oznanilo Pavel imenuje evangelij, nanaša se na Božje delo v Jezusu Kristusu, na velikonočno skrivnost smrti in vstajenja. Didaché pa pomeni poučevanje, usmerjanje nazaj k veri, razvoj in formacijo vernika. Prva Cerkev je bila prepričana, da se vera porodi samo v prisotnosti kerygme, ki ni bila nek povzetek vere, ampak seme, iz katerega se rodi vse ostalo. Tudi najbolj prvotno jedro veroizpovedi se je nanašalo na Kristusa in izpostavljalo dve komponenti, človeško in božjo. Ko je to prvotno jedro, ta kristološka veroizpoved bila sprejeta v širšem kontekstu, so nastali tudi trinitarični simboli.
Naše razmere so enake kot v času apostolov. Pred njimi je bil pred-krščanski svet, ki ga je bilo treba evangelizirati; pred nami je post-krščanski svet, ki ga je treba ponovno evangelizirati, je zatrdil pridigar papeške hiše. Po njegovih besedah se moramo vrniti k njihovim metodam, ponovno postaviti na svetlo oznanilo o Jezusu Kristusu, umrlem in vstalem. Kerygma ni samo oznanilo nekaterih verskih dejstev ali resnic. Je tudi določeno duhovno ozračje, ki se lahko ustvari in s katerim se vse povezuje. Na oznanjevalcu je, da preko svoje vere omogoči Svetemu Duhu, da ustvari to ozračje.
Smisel Katekizma Katoliške Cerkve je torej enak tistemu, kar je bil za apostolsko Cerkev didaché, in to je: oblikovati vero, dati ji nek kontekst, pokazati na etične in praktične zahteve, vero privesti do delovanja po ljubezni. To lepo izpostavi sam katekizem: „Dejanje vere verujočega se ne ustavi pri povedi, temveč pri povedani stvarnosti. Vendar se tem stvarnostim približamo s pomočjo teh obrazcev vere. Obrazci nam omogočajo izražati vero in jo predajati, jo obhajati v skupnosti, jo usvajati ter bolj in bolj živeti iz nje“ (KKC, 170).
P. Cantalamessa je spregovoril še o maziljenju vere, ki je maziljenje Svetega Duha. Ena od njegovih posledic je, da oznanjevalec doživlja radost pri oznanjevanju Jezusa in njegovega evangelija. Evangelizacija se tako iz naloge in dolžnosti spremeni v čast in ponos.
Vir: Radio Vatikan
