dr. Ivan Štuhec
Štuhec in Arhar na Nikodemovih večerih o denarju
Slovenija
V Ljubljani je sinoči potekal šesti Nikodemov večer z naslovom „Denar, čigav vladar“. Gosta sta bila finančnik France Arhar in moralni teolog Ivan Štuhec. Slednji je poudaril, da so izrednega pomena vrednote tistih, ki pripravljajo finančne ukrepe in sisteme, ter da se vrednote morajo vrniti nazaj v ekonomijo. Dotaknili so se tudi odnosa Cerkve do denarja.
Denar je postavljena vrednostna mera in merilo za kupno moč, olajša trgovino z dobrinami in zagotavlja menjalno pravičnost, je v uvodu dejal Štuhec. Prepričan je, da je današnji finančni sistem bistveno manj pregleden, kot je bil v družbah, ki so bile slabše razvite. „Subjektivni etični vidik vidimo najprej pri Grkih, kasneje tudi pri judih in kristjanih. Vsi so zelo jasno nakazovali, da je upravljanje z denarjem tudi etični oziroma moralni problem.“
V nadaljevanju se je vprašal, kaj lahko Cerkev stori na področju upravljanja z denarjem. Trdi, da mora vedno ravnati etično. „Predvsem lahko prispeva k sodobnemu gospodarskemu etosu, največ s tem, da je sama vzor pri ravnanju z denarjem.“
Štuhec meni, da v današnjem času potrebujemo pravičen tržno-gospodarski sistem, ki ne bo nagrajeval gospodarskih donosov brez dela, ampak omogočal, da vsak voljan človek dela in s polno zaposlitvijo preživi družino ter prihrani ustrezno vsoto za starostno zavarovanje. Glede ukrepov vlade pa dodal: „In tudi, ko gre za ukrepe sedanje vlade se govori o varčevalnih ukrepih. To je popolnoma zgrešena terminologija. Sedaj nič ne varčujemo. Varčujemo takrat, ko nam kaj ostane, sedaj kvečjemu zategujemo pas.“
Nekdanji guverner banke Slovenije in finančnik Arhar meni, da se skozi govorico o denarju zrcali govorica celotne družbe. „Celotno naše življenje, lahko bi rekli, da se odvija preko trga. Po kateri formuli deluje trg? Po formuli 'daj-dam'!“
Denar kot hranilec vrednosti je pri ljudeh najbolj spoštovan, dodaja. „Ko smo v Sloveniji izdali tolar, oktobra 1991 nismo imeli nič. Ni bilo zlata, ni bilo deviz, ni bilo nobenega kritja, to je dodaten dokaz, kaj pomeni vera. Kaj pomeni zaupanje, kaj pomeni kredibilnost.“
V razpravi ni šlo mimo finančnih težav mariborske nadškofije. „Prvi problem, ki ga vidim je bil problem nadzora. Nadzor nad tem, kaj se je dogajalo ni bil ne strukturiran, ne kadrovsko tako postavljen, da bi ta lahko deloval,“ je opozoril Štuhec in dodal, da se mu zdi krivično, da se vse v primeru mariborske zgodbe pripisuje zgolj Cerkvi.
