Letošnje predsedniške volitve bodo že pete po vrsti

Slovenija | 08.11.2012, 19:09

Letošnje predsedniške volitve na martinovo nedeljo bodo že pete po vrsti. Glede števila predsedniških kandidatov bodo to najbolj okrnjene do zdaj, saj se bodo za predsednika države potegovali le trije kandidati: Borut Pahor, Danilo Türk in Milan Zver. Koliko izbire so imeli volivci na preteklih volitvah in kakšen je bil njihov rezultat?

Prve demokratične predsedniške volitve, ki so pomenile uvod v samostojnost Slovenije, so bile aprila 1990. V prvem krogu so volivci izbirali med Markom Demšarjem, Jožetom Pučnikom, Milanom Kučanom in Ivanom Krambergerjem. Največ glasov sta prejela Pučnik in Kučan, ki sta se nato pomerila v drugem krogu - z 58-imi odstotki glasov je zmagal Kučan.

Prve volitve za predsednika republike v samostojni državi pa so bile leta 1992. Volivci so takrat odločali med osmimi kandidati. S strankarsko podporo so se potegovali Ivan Bizjak, Jelko Kacin, Stanislav Buser, Darja Lavtižar Bebler, Alenka Žagar Slana, Ljubo Sirc in Franc Tomščič. Edini neodvisni kandidat je bil Milan Kučan, ki je zmagal tudi takrat, in sicer s 64-imi odstotki glasov. Kandidaturo je napovedal tudi Ivan Kramberger, a je bil tistega leta žrtev atentata. Volilna kampanja je bila predvsem v znamenju graditve poosamosvojitvene Slovenije, zato so v soočenjih kandidati razpravljali tudi o tem, ali se Sloveniji obeta vrnitev v Jugoslavijo.

Na predsedniških volitvah leta 1997 je kandidaturo napovedovalo 17 ljudi, uradno jih je dovolj podpore zbralo le osem. Že v prvem krogu je znova kot neodvisni kandidat zmagal Milan Kučan s 55-imi odstotki glasov. Njegovi nasprotniki so bili Janez Podobnik, Jožef Bernik, Marjan Cerar, Marjan Poljšak, Anton Peršak, Bogomir Kovač in Franc Miklavčič. Svojo volilno pravico je izkoristilo 68 odstotkov državljanov.

Volitve predsednika republike leta 2002 so potekale v dveh krogih. Za položaj se je potegovalo 9 kandidatov, kar je tudi največ v zgodovini predsedniških volitev pri nas, in sicer Janez Drnovšek, Barbara Brezigar, Zmago Jelinčič, France Arhar, France Bučar, Lev Kreft, Anton Bebler, Gorazd Drevenšek in Jure Cekuta. V drugem krogu je s 56-imi odstotki glasov Drnovšek premagal Brezigarjevo. Glasovalo je 65 odstotkov volilnih upravičencev. Drnovšek je nato odstopil kot predsednik vlade. Brezigarjeva je volivce prepričevala, da je čas, da Slovenija dobi predsednico, Drnovšek je stavil na svoj politični staž in prepoznavnost v svetu.

Leta 2007 se je za predsednika države potegovalo sedem kandidatov, Lojze Peterle, Danilo Türk, Mitja Gaspari, Zmago Jelinčič, Darko Krajnc, Elena Pečarič in Monika Piberl. V prvem krogu je največ glasov zbral Peterle, ki so ga podprle stranke SDS, N.Si in SLS. V drugem krogu se je pomeril s kandidatom levice, Türkom. Slednji je nato zmagal s približno 68-imi odstotki glasov. Volilna udeležba v drugem krogu je bila 58-odstotna. Kampanja je bila izrazito negativna, saj so na Peterleta leteli očitki, da bi kot predsednik razdal državno zemljo Cerkvi, Türk pa se je moral zagovarjati zaradi domnevnega prepisovanja in zaradi svoje vloge pri osamosvojitvi, ko mu je bilo med drugimi očitano, da se je skrival v tujini.