Po poplavah odpravljanje posledic in ocenjevanje škode

Slovenija | 07.11.2012, 23:50

Gasilci in drugi prostovoljci nadaljujejo z odpravljanjem posledic oz. čiščenjem razdejanja po poplavah. Občinske komisije so začele s popisi škode, v četrtek pa bo vlada odločala o prvih ukrepih pomoči lokalnemu prebivalstvu. Posledice ujme si je danes ogledal premier Janez Janša, ki je prizadetim v poplavah obljubil čim prejšnjo pomoč.

Premier Janša je med obiskom na poplavno najbolj prizadetih območjih Štajerske potrdil, da bo vlada na četrtkovi seji odločala o prvih ukrepih pomoči lokalnemu prebivalstvu. "Situacija v državnem proračunu ni rožnata, a bomo postrgali po vseh možnih rezervah, da bo ta pomoč prišla čim prej," je zatrdil.

"Te posledice, ki so vidne, kažejo na to, da je šlo za hudo ujmo. Še posebej je problem, ker je prizadetih veliko prebivalcev oziroma poškodovanih veliko stanovanjskih objektov v času pred zimo, zato je prva prioriteta, da se jim pomaga," je v izjavi za medije v Dupleku dejal Janša.

O konkretnih številkah in zneskih je po njegovem še prezgodaj govoriti. "Jutri bomo dobili prvo oceno škode in glede na to oceno bo vlada odločala o finančni pomoči iz državnega proračuna," je pojasnil. Odvisno od te ocene je tudi, ali bo vlada zaprosila za pomoč iz solidarnostnega sklada Evropske unije.

Premier se je sicer v družbi ministra za obrambo Aleša Hojsa in poveljnika Civilne zaščite RS Srečka Šestana ustavil v Mariboru, Malečniku in Dupleku, kjer še vedno poteka odstranjevanje vode, blata in mulja iz objektov, ki so jih v ponedeljek zajele poplave. Pri tem dejavno pomaga tudi Slovenska vojska. Po besedah ministra Hojsa bo vojska na razpolago, vse dokler bo potrebno.

Podpredsednik vlade Karl Erjavec pa se je odpravil na prizadeta območja na Koroškem. Ugotovil je, da je škoda na Koroškem zelo huda in napovedal, da bo poleg prve finančne pomoči, ki jo bo že v četrtek dala država, naslednja pomoč izhajala iz ocen občinskih komisij, na podlagi katerih bo izveden poseben vladni program sanacije. Tretja možnost pomoči pa so evropska sredstva, če škoda presega določene kriterije, je napovedal Erjavec, sicer tudi slovenski zunanji minister.

"Glede na moje izkušnje iz preteklosti, je škoda, ki je v Sloveniji nastala ob teh poplavah, takšna, da ocenjujem, da bo gotovo Slovenija upravičena tudi do evropske pomoči. Mislim, da je škoda gotovo večja od 0,3 odstotka našega BDP," je ob obisku Slovenj Gradca dejal minister Erjavec. V izjavi za novinarje je pozdravil napovedano preiskavo na avstrijski strani glede ravnanja ob naraščajoči reki Dravi, saj meni, da je preiskava upravičena.

Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je medtem na novinarski konferenci v Ljubljani sporočil, da bodo ocene, ki so v teh dneh zaokrožile v javnosti glede škode po ponedeljkovih katastrofalnih poplavah, presežene.

Že danes so na ministrstvu pripravili hitro preliminarno poročilo o prvi oceni škode po poplavah, ki ga bodo v četrtek obravnavali na vladi. "S strani vlade bo treba čim prej zagotoviti sredstva, da se priskoči na pomoč občinam," je dejal minister in poudaril, da bo treba v prihodnje več sredstev nameniti vodarskemu področju. Tu je minister izpostavil predvsem čiščenje nanosov v vodotokih.

V javnosti sicer krožijo ocene, da naj bi poplave povzročile za dvajset oz. za več deset milijonov evrov škode. Samo podjetja na območju občine Slovenj Gradec naj bi po prvih grobih ocenah utrpela za najmanj štiri milijone evrov škode. Okoli štiri milijone naj bi po prvih ocenah znašala škoda tudi v Šoštanju. Na območju Jezerskega bi lahko dosegla 2,5 milijona evrov, na okoli dva milijona evrov jo ocenjujejo v Črni na Koroškem, v Bohinju se prve ocene škode gibljejo okrog milijona evrov.

Na prizadetih območjih gasilci, ostale službe ter prostovoljci pomagajo pri odpravljanju posledic; črpajo vodo iz poplavljenih objektov, odstranjujejo blato in mulj, čistijo in urejajo ceste in odpravljajo napake na drugi infrastrukturi.

Drava se je v veliki meri umaknila nazaj v strugo tudi na ormoškem koncu. Narasla voda se je že umaknila od večine objektov, izjema je le nekaj hiš v občinah Gorišnica in Markovci. Še vedno je zaprta hidroelektrarna Formin, nekaj je tudi še zaprtih cest.

V Melju so s črpanjem vode zaključili in ponovno odprli cesto pod Meljskim hribom. Več dela imajo v Malečniku, Zrkovcih in Dogošah. Prav tako s črpanjem vode iz poplavljenih objektov nadaljujejo tudi v Dupleku, pri čemer so imeli veliko težav z iztekanjem kurilnega olja.

Posledice so hude tudi na območju velenjske občine, predvsem v Velunjskem grabnu v krajevni skupnosti Plešivec. Tam nekaj domačij še vedno nima dostopa do nobene prometne povezave. Velenjska občina je doslej popisala že več kot 70 plazov, ki ogrožajo predvsem cestno in drugo infrastrukturo, sprožilo pa se je tudi več travniških plazov.

Velika škoda na cestnem, komunalnem, gospodarskem in stanovanjskem področju je tudi v Laškem in Šoštanju, kjer so doslej evidentirali že več kot 60 plazov. Prav tako ostajajo zaprte nekatere ceste v Bohinju, sanacija cest in mostov se nadaljuje tudi na območju Jezerskega. V Železnikih plaz ogroža dve stanovanjski hiši.

Hojs: Ocena škode po poplavah bo očitno presegla 209 milijonov evrov

Minister za obrambo Aleš Hojs je za Odmeve na TV Slovenija dejal, da bo skupna škoda po ponedeljkovih poplavah, vključno s škodo na vseh lokalnih, občinskih in gozdnih cestah ter elektrarnah, kot kaže presegla mejo 209 milijonov evrov, na podlagi katere lahko Slovenija zaprosi za solidarnostno pomoč EU.

Kot je pojasnil minister, je škode po zadnjih ocenah na objektih za 15 milijonov evrov, na državnih cestah za 32 milijonov evrov, na vodotokih pa več kot 100 milijonov evrov. Škoda je tako višja, kot je bila v poplavah leta 2010. Poročilo o škodi, ki ga koordinira ministrstvo za obrambo, bo sicer končano do četrtkove seje vlade, je napovedal Hojs.

Ob tem je dodal, da bo ministrstvo za obrambo v kar največji meri izpraznilo skladišča, to so tiste rezerve, ki jih lahko neposredno nudijo ljudem in jih bodo v četrtek poslali poslali na teren - oblačila, odeje, sušilce prostorov. Vendar bo treba relativno kmalu te rezerve tudi nadomestiti z novimi, je dejal minister.

Zaradi finančne situacije v državi sicer težko govorimo o velikih rezervah, je priznal Hojs, a pojasnil, da bo vlada v četrtek na seji obravnavala njegov predlog, da bi vsaj za začetek z nekimi akontativnimi sredstvi pomagali oz. povrnili stroške tistim najbolj ogroženim, tudi posameznikom. Glede na zakonodajo, bo ta pomoč verjetno morala iti preko Rdečega križa Slovenije in Karitasa. Hojs sicer računa, da bi ta pomoč lahko prišla do tistih, ki jo potrebujejo, vsaj v roku enega tedna.