Komisija poslabšala gospodarsko napoved za Slovenijo; vlada odločena znižati primanjkljaj pod tri odstotke BDP

Slovenija | 07.11.2012, 23:08

Evropska komisija je v objavljeni jesenski gospodarski napovedi poslabšala oceno za Slovenijo. Državi se letos obeta 2,3-odstotni, leta 2013 pa 1,6-odstotni padec BDP, medtem ko naj bi javnofinančni primanjkljaj letos znašal 4,4, prihodnje leto pa 3,9 odstotka BDP. Vlada je trdno odločena znižati proračunski primanjkljaj pod tri odstotke BDP.

Bruselj Sloveniji v letu 2014 napoveduje 0,9-odstotno gospodarsko rast, javnofinančni primanjkljaj pa naj bi se v letu 2014 zvišal na 4,1 odstotka.

Tokratna napoved Evropske komisije za Slovenijo je občutno slabša od prejšnje, majske, bistveno slabša od povprečja v območju evra in nekoliko slabša od septembrske napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Maja je namreč komisija Sloveniji napovedala, da bo letos beležila 1,4-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 0,7-odstotno rast.

Bruselj je maja tudi ocenil, da bo slovenski primanjkljaj letos znašal 4,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa 3,8 odstotka BDP.

Slovenija je, kot večina članic unije, v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ki ga mora v skladu z evropskimi proračunskimi pravili v prihodnjem letu znižati pod tri odstotke BDP, sicer ji grozi finančna kazen.

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za finance, sta ministrstvo in vlada kljub poslabšanju gospodarskih razmer v območju z evrom v predlogih proračunov za prihodnji dve leti trdno odločena znižati proračunski primanjkljaj pod tri odstotke BDP.

Ministrstvo bo v prvi polovici novembra skupaj s proračunskimi uporabniki ponovno pregledalo pričakovano javnofinančno porabo do konca leta 2012, na podlagi katere bo ocenjena realizacija ter predlagani ustrezni ukrepi za zaključek letošnjega leta.

"Vlada si želi v čim krajšem obdobju ustvariti pogoje za hitrejšo gospodarsko rast," so poudarili.

V predlogih proračunov za leti 2013 in 2014 se je po pojasnilih ministrstva nekoliko omilil tempo zmanjševanja primanjkljaja, da se zagotovijo določene spodbude za gospodarsko rast. Tako je v predlogu proračuna za prihodnje leto predvidenih 600 milijonov več sredstev za investicije kot v letošnjem rebalansu.

DZ je potrdil zakon o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bančnega sistema, ki po mnenju vlade predstavlja bistven ukrep za odpravo kreditnega krča, zagon gospodarske rasti in boljše pogoje razvoja Slovenije.

"Vlada se zaveda trenutne rasti javnega dolga, zato so tudi njene aktivnosti usmerjene v to, da dolg ne bi presegel okvirov, ki so določeni v evropskih pravilih," so še poudarili na ministrstvu in dodali, da se vlada usklajuje s socialnimi partnerji glede pokojninske reforme in trga dela, ki sta dve izmed ključnih strukturnih reform Slovenije za njeno prilagoditev na spremenjene demografske in gospodarske razmere.

Z napovedjo 2,3-odstotnega padca BDP v tem letu je Slovenija po gibanju BDP na tretjem najslabšem mestu v območju evra, ki si ga deli z Italijo in Ciprom. Slabše se po oceni komisije obeta le Grčiji, ki naj bi beležila šestodstoten padec BDP, in Portugalski, ki naj bi beležila triodstotnega.

V prihodnjem letu pa so napovedi slabše kot za Slovenijo le za Grčijo in Ciper.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je razlike v nacionalnih napovedih in napovedih komisije pojasnil z besedami, da so nacionalni organi pri napovedih upoštevali strm porast investicij, ki naj bi jih država financirala z izboljšanim črpanjem strukturnih skladov, medtem ko je bila komisija v tej kategoriji previdnejša glede teh načrtov.

Vztrajno raste tudi javni dolg Slovenije. Čeprav ostaja občutno pod povprečjem v območju evra in še vedno pod 65 odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska pravila, pa bo po napovedih komisije strmo narasel - letos na 54 odstotkov, prihodnje leto na 59 odstotkov, v letu 2014 pa na 62,3 odstotka BDP.

Poslabšale so se tudi napovedi o brezposelnosti. Tudi na tem področju je sicer Slovenija boljša od povprečja v območju evra, a številke se dvigujejo. Komisija ji za letos napoveduje 8,5-odstotno, za prihodnje leto 9,3-odstotno, za leto 2014 pa 9,6-odstotno brezposelnost.

Inflacija v Sloveniji pa bo letos in v prihodnjih letih nekoliko nad povprečjem v območju evra ali na enakih ravni. Za letos ji komisija napoveduje 2,8-odstotno, drugo leto 2,2-odstotno, v letu 2014 pa 1,6-odstotno inflacijo.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa ostaja pri napovedi o dvoodstotnem padcu BDP letos in 1,4-odstotnem padcu BDP prihodnje leto. To napoved še naprej spremljajo visoka tveganja, je poudaril direktor Umarja Boštjan Vasle in dodal, da lahko odlašanje s ključnimi ukrepi gospodarsko sliko še poslabša.

Gospodarski podatki, ki prihajajo v zadnjih tednih, so po Vasletovih besedah skladni z letošnjo napovedjo, ki pa jo spremljajo velika tveganja, tako v mednarodnem okolju kot doma. Umar ugotavlja, da razmere v evrskem območju z vidika slovenskega gospodarstva še naprej ostajajo nespodbudne, slabše pa so tudi napovedi za globalno gospodarstvo.

Prav tako ostaja cena zadolževanja za najbolj ranljive članice območja evra, med katere že nekaj časa spada tudi Slovenija, sorazmerno visoka. Trenutna zahtevana donosnost na slovenske 10-letne obveznice se tako giblje okoli 5,5 odstotka.

Kratkoročni kazalniki za najpomembnejše gradnike BDP še vedno kažejo slabo. Najslabše še naprej kaže gradbeništvu, popustil pa je tudi izvoz, ki je še vedno edini pozitivni del gospodarstva.

Vasle je sicer spomnil na precejšnjo avgustovsko rast izvoza in industrijske proizvodnje v Sloveniji, ki je odražala podoben trend v območju evra. Kot eno od teorij za to je navedel, da gre za prve znake okrevanja, kot drugo pa, da so pričakovanja analitikov preveč pesimistična. Vasle je ob tem opozoril, da podatki o gospodarski klimi v Sloveniji še naprej kažejo na poslabšanje razmer.

Slabo znamenje za gospodarstvo je tudi, da tržni delež slovenskega izvoza v EU še naprej nazaduje in se je v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za okoli tri odstotke. Pri tem obstajajo precejšnje razlike med skupinami proizvodov.

Tudi na trgu dela se negativni trend nadaljuje. Do sredine leta so bila tako v zasebnem sektorju izgubljena praktično vsa delovna mesta, ustvarjena pred krizo, in trenutno je tako število zaposlenih na nižji ravni kot ob začetku tisočletja. V javnem sektorju pa se število zaposlenih vse od leta 2000 postopoma zvišuje.

Vasle je izpostavil še, da se problemi v finančnem sektorju ohranjajo, denarne vloge gospodinjstev, podjetij in države se pa zmanjšujejo. Pri tem v zadnjem času izstopajo predvsem vloge države. Banke imajo še naprej omejen tudi dostop do tujih virov, nadaljuje pa se tudi razdolževanje do tujine. V letih po krizi je tako iz slovenskih bank v tujino okoli sedem milijard evrov.

Delež slabih terjatev v bankah je julija že presegel 13 odstotkov, slaba posojila pa se širijo v vse več dejavnosti. Če so prej odpadla predvsem na gradbeništvo in finančno posredništvo, se sedaj kopičijo tudi v predelovalnih dejavnostih in trgovini.

V ozadju gibanja slabih terjatev sta po Vasletovih besedah dva dejavnika, splošna gospodarska slika in pomanjkanje ukrepov za sanacijo bančnih terjatev. Zato ocenjuje, da je sanacija slabih bančnih terjatev ključni ukrep za obnovo posojilne dejavnosti.

Drugi pomemben razlog za trenutni finančni krč ostajajo prezadolžena podjetja, ki so še naprej v skupini najbolj zadolženih v EU. Ob tem Umar ugotavlja, da obstaja pri zadolženosti sorazmerno visoka koncentracija dolga v malem delu gospodarstva.