Narasle vode po državi povzročajo veliko težav
VIDEO in FOTO: Narasle vode po državi povzročajo veliko težav
Slovenija | 05.11.2012, 18:02
Narasle vode po vsej Sloveniji povzročajo veliko težav in tudi strahu med prebivalci. Rdeči alarm, najvišja stopnja ogroženosti trenutno velja za celotno Štajersko, Koroško, Posavje in Posočje. Voda je zalila številne stavbe in ceste ter sprožila vrsto plazov. Zato je zaprtih več cest in železniških povezav. Ponekod pa morajo prekuhavati tudi vodo.
Reka Drava poplavlja v celotnem toku, visok vodni val še večji del noči
Reka Drava poplavlja v celotnem svojem toku, je na danes že drugi izredni novinarski konferenci Agencije RS za okolje pojasnil vodja oddelka za hidrološke napovedi Janez Polajnar. Večje poplave so na območjih srednjega in južnega toka Drave, visokovodni val pa se bo na tej reki zadržal še večji del noči na torek.
Poplavlja tudi Soča, predvsem v srednjem toku pri Kanalu in Solkanu ter gorenjske reke. Prav tako poplavlja Savinja. Ob približno 18. uri bo v Laškem dosegla približno 1000 kubičnih metrov na sekundo in poplavila v nekoliko večjem obseg kot običajno, je še pojasnil Polajnar.
Napovedi razvoja dogodkov kažejo, da bo visokovodni val Save potoval po reki navzdol in bo okoli polnoči s približno 3000 kubičnimi metri pretoka na sekundo dosegel hrvaško mejo. Tako velik pretok Save bo zajezil reko Krko, ki bo začela poplavljati v svojem spodnjem toku, nekaj kilometrov od sotočja s Savo navzgor, je napovedal Polajnar.
Po Polajnarjevih besedah so reke v zahodni Sloveniji in na Gorenjskem danes dosegle že kar rekordne pretoke. Tako so zabeležili rekordne pretoke reke Soče v svojem zgornjem in spodnjem toku, reke Save v zgornjem toku in reke Drave v celotnem toku.
Pretok Drave v okolici Maribora trenutno po Polajnarjevih besedah znaša 2900 kubičnih metrov na sekundo. V naslednjih urah pa južno od Ptuja, torej proti hrvaški meji, pričakujejo kar 3100 kubičnih metrov pretoka vode na sekundo. Prav tako se bo rekordnim vrednostim približala tudi Sava v srednjem toku v okolici Ljubljane.
Gre za stoletne vode, ki so se od leta 1965 prvič pojavile v taki količini. To je glavni razlog za tak hiter porast in odtok vode, je v izjavi novinarjem o valu na Dravi, ki s poplavami ogroža področje Maribora, pojasnil Bricelj. Po njegovih besedah gre za val padavin, "ki se je izcedil" nad Avstrijsko Koroško, prihaja v Slovenijo in ga ni moč povezati s slabo komunikacijo s hidroelektrarnami in s človeškim vplivom na spuščanje visokih voda. Prostora za zadrževanje voda v akumulacijah že davno ni več. Ta voda tako odteka čez jezove elektrarn, saj je preprosto zmanjkalo prostornine za njihovo zadrževanje, je pojasnil Bricelj.
Po njegovih besedah je to val padavin, ki ni padel v Posočju, kot so napovedovali, temveč je segel čez pregrado gorske verige in se je sprostil v zgornji Dravski dolini. Ta voda preko mednarodnega porečja odteka skozi Avstrijo v Slovenijo in tak volumen vode bo prišel tudi na Hrvaško.
Tedaj bodo Hrvati po besedah Briclja postavljali enaka vprašanja, kot jih mi sedaj Avstrijcem. "Toda prostor za zadrževanje vode v hidroelektrarnah je omejen. Ko je izkoriščen, se voda preliva," je dejal.
Avstrijske, slovenske in hrvaške dravske elektrarne so po njegovih trditvah ves čas v stisku pri izmenjavi teh podatkov in iščejo optimalno rešitev, da zmanjšajo negativne vplive nastalega vala na Dravi v vseh treh državah.
Po podatkih, ki jih ima Bricelj od avstrijskega predsednika meddržavne dravske komisije, so na avstrijski strani delovali korektno, v skladu s protokoli in avstrijsko zakonodajo. Danes sta bila sicer že večkrat v stiku, vendar Bricelj še pričakuje uradne informacije o ravnanju na avstrijski strani.
Avstrijski podatki ene od njihovih hidroelektrarn kažejo, da je voda v izredno kratkem času, manj kot šestih urah, narasla s 800 kubičnih metrov na 2000 kubičnih metrov na sekundo, je pojasnil Bricelj.
Kako hitra je bila z obveščanjem o stanju avstrijska hidrometeorološka služba, ne ocenjuje, vendar meni, da so verjetno ravnali po najboljšem znanju in da so informacijo takoj posredovali.
Bricelj sklepa, da bo na slovenski strani kritično na jezu Melje in povsod tam, kamor je povezano z lokacijo Duplek. Val vode bo verjetno dosegel stare poplavne površine in jih tudi zaznamoval. Težko sklepa, ali bo poplavljen tudi mariborski Lent, bo pa zelo blizu in voda "zelo na robu".
V Dupleku poplavljenih med 250 in 300 domov, pet kmetij evakuirali
V Dupleku je trenutno poplavljenih med 250 in 300 stanovanjskih objektov, je za STA povedal poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan. Evakuirati so morali ljudi in živali s petih kmetij, medtem ko so ostali prebivalci ostali na svojih domovih in so se preselili v višje prostore, je dodal.
Šestan, ki je sedaj v Dupleku, je za STA tudi povedal, da so prebivalce od jutranjih ur obveščali, naj spremljajo položaj vode in se po potrebi tudi premaknejo v višje prostore ali višje ležeča območja. Tako so evakuirali ljudi s petih kmetij in njihovo živino. Vsi ostali so ostali v višjih nadstropjih svojih domov ali pa so dom pred poplavami zavarovali.
Poplave je sedaj po njegovih besedah moč pričakovati na Ptujskem, medtem ko bodo v Dupelku začeli čistiti in prečrpavati vodo iz domov takoj, ko bo vodostaj upadel. To naj bi se zgodilo že v torek zjutraj. "Dokler se voda ne bo umaknila, dokler nimajo gasilci kam prečrpavati vodo ven iz prostorov, je delo zaman," je dejal.
Pri čiščenju prostorov in prečrpavanju vode bodo sodelovali tudi pripadniki Slovenske vojske. 120 vojakov v Mariboru je že v pripravljenosti. Sicer pa se bodo z načelnikom generalštaba Slovenske vojske Dobranom Božičem dogovoril za dodatno pomoč vojakov. Pomoč bo namreč po Šestanovih besedah potrebna tudi na širšem Štajerskem in Savinjskem.
Sicer pa po Šestanovih besedah pri reševanju sodeluje nekaj tisoč ljudi iz cele Slovenije, gre tako za gasilce, reševalce, uslužbence komunalnih služb itd.
V zgornjem Posočju na vseh glavnih cestah poplavljen vsaj kakšen odsek
Na Severnem Primorskem je največ težav v zgornjem Posočju. Na vseh glavnih cestah je poplavljen vsaj kakšen odsek, so sporočili iz Civilne zaščite za Severno Primorsko. Neprevozni sta cesti Kobarid-Bovec in Bovec-Soča, zaprta je tudi cesta Solkan - Tolmin. V Desklah v občini Kanal ob Soči je voda zalila spodnje prostore, prekinili so pouk v šoli.
"Aktivirana za pomoč je bila tudi Slovenska vojska. Vod iz vipavske vojašnice je tako že na terenu in sodeluje pri polnjenju protipoplavnih vreč v Zaloščah pri Dornberku in pri razdeljevanju vreč v Kanalu ob Soči, kjer se je reka Soča približala rekordnemu pretoku," je stanje na območju ob 12. uri predstavil poveljnik Civilne zaščite za Severno Primorsko Samo Kosmač. Pri hidroelektrarni Solkan je pretok po njegovih navedbah narasel na 2000 kubičnih metrov na sekundo.
V Desklah v občini Kanal ob Soči so morali prekiniti pouk v osnovni šoli, ker je voda zalila spodnje prostore. Zaprta je tudi cesta Solkan-Tolmin, saj je Soča v bližini Plav prestopila bregove.
Zaprt ostaja še naprej vozni pas na hitri cesti Vrtojba-Selo. V Gojačah pa voda znova zaliva stanovanjski objekt, ki je bil močno poškodovan pred tednom dni.
V občini Tolmin sta hudournika zalila stanovanjski hiši v krajih Volarje in Kamno, na dveh pa je veter odkril ostrešje. Pred Tolminom je pod nekdanjo vojašnico poplavljeno celotno polje z nogometnim igriščem vred, visoke vode so poplavile tudi čistilni napravi v Tolminu i Modreju.
Na Kobariškem upajo, da je tam najhuje mimo. Gasilci črpajo vodo iz posameznih kleti stanovanjskih objektov. Popolnoma ali vsaj delno so odstranili zemeljske podore in manjše plazove, ki so ovirali dostop do več krajev v občini.
Na Kobariškem je tako zdaj večina cest prevoznih. Odgovorni pa opozarjajo na previdnost, ker je na cestiščih še vedno veliko kamenja in ponekod tudi veliko blata. Skupno so gasilci na Kobariškem posredovali na 20 objektih. Spremljajo pa še plazišči proti Vrsnemu in Robiču.
Iz Bovca sporočajo, da je Soča naraščala do 11.30, zatem pa je vodostaj rahlo upadel. Še vedno sta neprevozni cesti Kobarid-Bovec in Bovec-Soča.
Na Tolminske je voda začela upadati okrog 13 ure. Kljub temu vse prebivalce obveščajo, da je treba prekuhavati pitno vodo iz vseh vodovodnih sistemov v občini Tolmin do preklica.
Na Koroškem poplavljene številne hiše
Glavne ceste proti Koroški iz smeri Maribora in Velenja so neprevozne, prav tako je zaprt mejni prehod Vič, promet je oviran ali onemogočen tudi na cesti v Mežiški dolini. Po celotni Koroški je poplavljenih veliko hiš in poslovnih objektov, v zadnji uri pa po podatkih s terena višina reke Drave ponekod nekoliko upada, padavine pa slabijo.
"Dravograd je doživel veliko katastrofo," je za STA dejala županja Dravograda Marijana Cigala. Drava je skupaj z Mežo poplavila na obeh bregovih. Med drugim je zalilo policijsko postajo Dravograd in območje kmetijske zadruge ter teniški športni center. Voda je zalila več hiš in stanovanjskih blokov ter igrišč ob Dravi in Meži, Mislinja pa je na območju dravograjske občine poplavljala v Podklancu, Otiškem Vrhu in Šentjanžu.
Dravograd je bil nekaj časa popolnoma odrezan od sosednjih območij, saj so bile poplavljene ali zaprte zaradi plazu vse glavne ceste proti Dravogradu. Nekateri šolarji iz oddaljenih območij oz. Črneč in Libelič so ostali v osnovni šoli, ker ceste do njihovih domov niso bile prevozne. Stanovalce iz poplavljenih hiš pa naseljujejo v hotela Traberk in Korošica, možnosti nastanitve so tudi v dvorcu Bukovje, je pojasnila županja.
V Dravogradu je pretrgalo tudi plinsko napeljavo, tako da so občani na levem bregu Drave ostali brez te možnosti ogrevanja. V Dravogradu predlagajo preventivno prekuhavanje vode, slovenjgraška komunala pa je izdala ukrep prekuhavanja vode iz javnega vodovoda do preklica. Na Koroškem je moten ali onemogočen avtobusni promet, zaprta je železniška proga v Dravski dolini.
Na splošno nevarnost so danes prebivalce opozarjale sirene v Dravski dolini in v Mestni občini Slovenj Gradec, v več občinah so razglasili izredne razmere, med drugim v Črni na Koroškem, kjer so ceste v okolici neprevozne zaradi številnih plazov.
V Mestni občini Slovenj Gradec sta narasli Mislinja in Suhodolnica zalili poslovne objekte podjetij Johnson Controls NTU, industrijsko cono v Pamečah, prostore podjetja Nieros Metal in številne stanovanjske objekte v Slovenj Gradcu, Starem trgu, Podgorju, Šmartnem in drugih območjih.
Na območju Občine Podvelka je bila reka Drava po besedah župana Antona Kovšeta za tri metre višja kot običajno in je odnesla dve vikend hiški ter poplavila dele obrežja. Zalilo je tudi dve prečrpalni postaji in prekinilo glavni vodovod med Radljami ob Dravi do Podvelke, tako da so brez vode prebivalci Podvelke in Brezna.
Tudi v Vuzenici Drava poplavlja. Po podatkih župana Vuzenice Franja Goloba so morali izseliti stanovalce 12 hiš, sanirajo tudi manjše plazove na gozdnih in občinskih cestah. V zadnji uri se je po njegovih besedah ponekod višina Drave znižala.
Zaradi poplav zaprti cesti Celje-Laško in Arja vas-Velenje
V Celju pa se je Savinja razlila po Partizanski cesti v mestnem parku in na Polulah, zalit je tudi podvoz pri čistilni napravi v Tremarjah. Na t. i. Špici pa se je razlila Ložnica. Sicer po zadnjih informacijah celjske civilne zaščite se razmere umirjajo in Savinja počasi že upada.
Z velenjske občine so sporočili, da je gladina vodotokov močno narasla in je reka Paka pri pekarni Vodončnik in tudi na nekaterih drugih lokacijah prestopila bregove. Zaprte so vse glavne ceste, ki vodijo iz Velenja, neprevozna je tudi cesta čez Graško goro, sprožilo se je nekaj plazov.
Razmere se zaradi padavin ves čas v velenjski občini spreminjajo, zaenkrat pa ni ogrožena nobena hiša. Gasilske enote in enote civilne zaščite so na terenu, na delu je tudi mestna redarska služba, prav tako tudi vsi občinski koncesionarji za ceste. Posledice obilnih padavin na terenu ves čas spremlja tudi velenjski župan Bojan Kontič.
Velenjska občina prosi občane, da naj ostanejo doma in ne zapuščajo domov, če to ni nujno potrebno. Prosijo tudi, naj občani varčujejo z vodo, saj obstaja možnost, da je bo v nekaterih gospodinjstvih zmanjkalo. Vreče s peskom lahko vsi, ki jih potrebujejo, dobijo v Gasilskem domu Velenje.
Nevarnost poplav napovedali tudi ob izlivu Krke v Savo
Po podatkih oddelka za hidrološko prognozo Agencije RS za okolje naj bi Sava v svojem spodnjem toku zvečer presegla pretok 3000 kubičnih metrov na sekundo, s čimer naj bi predvidoma zajezila Krko. Ta naj bi poplavila v svojem spodnjem toku, popoldan pa bo poplavljala tudi Kolpa, so še sporočili z Arso.
Hkrati z omenjeno napovedjo je občina Brežice obvestila, da je z namenom čim boljšega obveščanja krajank in krajanov ob Krki in Savi poskrbela za vzpostavitev info točk Civilne zaščite. Info točki sta namenjeni informiranju krajanov o vodostaju in pretoku obeh omenjenih rek ter njunih pritokov in o morebitnih ukrepih v primeru poplavljanja.
Info točki bosta danes od 17. ure dalje delovali na sedežu krajevnih skupnosti Krška vas in KS Dobova, kjer bo v času naraščanja rek navzoč tudi predstavnik brežiške Civilne zaščite, ki bo krajane obveščal o vsem potrebnem, so še sporočili iz Brežic.
Minister Hojs v Kanalu ob Soči: „Vsaka naravna nesreča je na novo znak, da je treba biti pripravljen“
Minister za obrambo Aleš Hojs je v Kanalu ob Soči ob ogledu razmer povedal, da se je gladina reke Soče izredno povišala in da so v tem kraju izjemno velike količine vode, ki so pridrvele z Bovškega. Med pogovorom z županom se je seznanil z dejstvom, da je kar nekaj objektov poplavljeno, v glavnem kleti. „Vsaka taka nesreča je na novo znak, da je treba biti pripravljen, da je prav, da imamo gasilsko službo, tokrat smo aktivirali tudi naše vojake,“ je dejal minister. Poudaril je še, da so se tudi prebivalci aktivno vključili v reševanje, tako so na primer športniki odpovedali treninge, da lahko pomagajo. „Ob takih naravnih nesrečah se tudi pokaže, kaj Slovence združuje, in to je pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,“ je dejal.
Minister za obrambo Aleš Hojs si bo v večernih urah skupaj s poveljnikom Civilne zaščite Republike Slovenije Srečkom Šestanom ogledal razmere ter se seznanil z delom sil za zaščito in reševanje v Dupleku in okolici.
V občini Krško zaradi nevarnosti poplav razglasili rdeči alarm
Občina Krško je zaradi nevarnosti poplav prejela obvestilo o rdečem alarmu, ki velja za spodnje Posavje. Sestali so se štab Civilne zaščite ter pripadniki sil za zaščito in reševanje, vodstvo občine pa prebivalce starega mestnega jedra poziva da zaščitijo svoje premoženje.
Kot so sporočili z občine Krško, so sprejeli ustrezne ukrepe in navodila za aktiviranje določenih enot za prevoz materiala, s katerim naj bi zaščitili določene objekte pred vdorom vode. Pripadniki gasilskih enot že obveščajo neposredno ogroženo prebivalstvo o potrebnem umiku premoženja in izvajajo ukrepe za zaščito ključnih objektov, ki so v poplavah ponavadi najbolj ogroženi.
V Krškem visoka Sava trenutno najbolj ogroža Valvasorjev kompleks, območje Stadiona Matije Gubca ter stari del mestnega jedra z Dalmatinovo ulico, kjer že črpajo zaledne voda in prebivalce ustno obveščajo, da čim prej zaščitijo svoje premoženje. Sile za zaščito in reševanje so v pripravljenosti tudi na drugih potencialno ogroženih območjih in vodotokih, so še sporočili iz Krškega.
Vodostaji rek na Gorenjskem počasi upadajo, voda se vrača v struge
Na Gorenjskem so padavine čez dan ponehale, reke pa počasi upadajo. Že zjutraj je poplavljala Sava Bohinjka, nato pa se je poplavni val pomaknil proti Kranju. Težave je povzročala tudi Sora. Veliko cest je bilo čez dan neprevoznih, sedaj pa so v večji meri že odprte. V večini gorenjskih občin je še vedno obvezno prekuhavanje vode.
Poveljnik Civilne zaščite za Gorenjsko Jernej Hudohmet je za STA pojasnil, da se trenutno stanje na Gorenjskem umirja. Vode že upadajo, čeprav izredno počasi, saj se voda iz hribovskih predelov še mora izteči.
Ob obilnih padavinah so se težave najprej začele na območju Bohinja, nato pa se je razlivanje Save Bohinjke čez bregove in poplavljanje cest ter objektov nadaljevalo na Bledu, na Lancovem v radovljiški občini in v Kranju. V Mavčičah je bilo potrebno spuščati jez, da je v Kranju obstal most, pod katerim teče kanalizacija in bi ga povišani vodostaj in naplavine verjetno prebile.
Gasilci so imeli veliko dela s preusmerjanjem vode tudi na območju občine Jezersko. Posredovali pa so tudi v občinah Preddvor, Šenčur in Cerklje na Gorenjskem ter na območju Poljanske in Selške doline, kjer je težave povzročala Sora. V Žireh in v Poljanah je bregove prestopila Poljanska Sora, v Železnikih pa so se tokrat hujšim poplavam Selške Sore izognili.
Se je pa na območju Železnikov sprožilo več zemeljskih plazov, poleg tega sta se naprej premaknila tudi dva plazova, ki sta se začela ob zadnjem prejšnjem močnem nalivu. Oceno stanja mora podati še geolog. Nekaj manjših zemeljskih plazov pa se je sprožilo tudi drugod na Gorenjskem, predvsem na območju Bohinja.
Gasilci so številnim prebivalcem Gorenjske pomagali s prečrpavanjem vode iz kleti in bivalnih prostorov ter s protipoplavnimi vrečami za zaščito domov. Urejali so dostope do posameznih območij ter postavljali cestne zapore na poplavljenih cestah. Zdaj je večina cestnih zapor že odstranjena, saj se je voda že umaknila, in je promet mogoč vsaj izmenično enosmerno.
So pa hudourniške vode spodkopavale ceste. Okrog 14. ure se je tako udrl del ceste Krnica-Pokljuka v bližini Mrzlega studenca v občini Gorje. Stanje na cesti so si ogledali predstavniki civilne zaščite občine Gorje, do sanacije pa bodo na njej postavljene opozorilne table.
V večjem delu gorenjskih občin je zaradi obilnih padavin, zaradi katerih je prišlo do onesnaženja in motnosti vodi, še vedno razglašeno obvezno prekuhavanje vode. Vsi odjemalci na Gorenjskem pa imajo električno energijo.
V temi so ob 4. ure zjutraj ostalo 994 odjemalcev iz 45 transformatorskih postaj na izvodu Fužine iz razdelilne transformatorske postaje Žiri. Delavci Elektra Ljubljana so v 40 minutah odpravili večino napak. Brez električne energije je dalje ostalo osem transformatorskih postaj oziroma nekaj več kot 100 odjemalcev. V celoti je bila okvara, ki jo je povzročil padec drevesa na daljnovod Sovodenj, odpravljena ob 10.30 uri, so za STA sporočili iz Elektra Ljubljana.
