Obama osvojil drugi predsedniški mandat
Slovenija | 07.11.2012, 06:11
Ameriški predsednik Barack Obama je na volitvah v ZDA premagal republikanskega izzivalca Mitta Romneyja in osvojil drugi štiriletni predsedniški mandat. V skladu z napovedmi je bila ključna za zmago zvezna država Ohio.
Obama je še pred razglasitvijo zmagovalca v zveznih državah Virginija, Kolorado, Florida, Aljaska in Nevada zbral 275 elektorskih glasov, za zmago pa jih je bilo potrebno 270 od skupaj 538. Obama je magično mejo presegel nemudoma, ko so ameriške televizije razglasile njegovo zmago v zvezni državi Ohio, ko je bilo tam uradno preštetih šele 74 odstotkov vseh glasov. Od tega jih je Obama dobil 49,7 odstotka, Romney pa 48,6 odstotka.
Uradni rezultati bodo potrjeni šele čez čas, vendar pa je na tisoče privržencev Obame, ki so se podobno, kot pred štirimi leti zbrali v Chicagu, kjer je predsednik tudi tokrat pričakal volilne izide, že glasno slavilo nova štiri leta. Demokrati so uspelo obdržati tudi večino v senatu, republikanci pa bodo po vseh napovedih dosegli isto v predstavniškem domu.
V 100-članskem zveznem senatu bosta še naprej dva člana slovenskega rodu. Tom Harkin iz Iowe mora znova pred volivce šele leta 2014, Amy Klobuchar iz Minnesote pa je sinoči porazila republikanskega izzivalca Kurta Billsa za nov šestletni mandat od januarja 2013.
Ameriški veleposlanik vesel ponovne zmage Obame
Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli je davi v Ljubljani po objavi rezultatov ameriških predsedniških volitev izrazil "olajšanje", da je zmagal sedanji predsednik Barack Obama. "Mislim, da je to dobra stvar za ZDA in za svet," je dejal v prvem odzivu za STA.
"Kot sem pogosto rekel, bi bil dober vsak kandidat. Oba sta sposobna človeka, oba sta imela v ospredju ZDA, vendar pa ima Obama izkušnje in v njegovem drugem mandatu pričakujem še boljše stvari," je dejal Mussomeli.
Nad rezultatom ni presenečen. "Stavil sem, da bo dobil 301 elektorski glas, tako da še nisem dobil stave," se je pošalil v pričakovanju končnega izida.
Prepričan je, da se bodo dobri odnosi med Slovenijo in ZDA nadaljevali. "Kdorkoli bi zmagal, bi odnosi ostali zelo dobri. Je pa dobro glede zmage Obame, da pozna Slovenijo in da pozna probleme v tej regiji in ga zato ne bo potrebno na novo izobraževati, kar bi bilo treba novega predsednika."
Večjih sprememb po volitvah ne pričakuje. "Sicer vedno obstaja nevarnost drugega mandata, ko predsedniki nimajo enake ostrine in energije. Vendar pa mislim, da bo tokrat drugače," je še dejal ameriški veleposlanik v Sloveniji.
Barack Obama predsednik ZDA še za štiri leta (biografija)
Barack Obama je po zmagi leta 2008 postal prvi ameriški temnopolti predsednik ZDA, v torek pa mu je uspelo podvig nadgraditi s tem, da je postal tudi prvi temnopolti predsednik z dvema mandatoma. Po zmagi nad republikanskim izzivalcem Mittom Romneyjem pa ga zdaj čaka še večja odgovornost za pospešitev gospodarskega okrevanja.
Barack Hussein Obama se je rodil 4. avgusta 1961 na Havajih, kjer sta se spoznala njegova starša, Anna Dunham iz Wichite v Kansasu in kenijski študent Barack Hussein Obama st. Starša sta se že po dveh letih razšla in kasneje ločila. Mama se je nato poročila z Indonezijcem in družina se je leta 1967 preselila v Indonezijo.
Očeta je Obama po ločitvi staršev videl le še enkrat, preden je ta leta 1982 umrl v prometni nesreči. Obama se je leta 1971 iz Indonezije vrnil v Honolulu na Havajih, kjer so zanj skrbeli materini starši. Mama je živela med Indonezijo in ZDA, leta 1995 pa je umrla za rakom na jajčnikih. Po očetu ima Obama v Afriki šest še živečih polbratov in polsester, več stika pa je ohranil s polsestro Mayo Soetoro Ng.
Obama se je dve leti šolal v Los Angelesu, nato pa na newyorški univerzi Columbia, kjer je leta 1983 diplomiral iz mednarodnih odnosov. Po šolanju se je preselil v Chicago, kjer je delal kot organizator v skupnosti. To mu je dalo podlago za eno najučinkoviteje organiziranih predsedniških kampanj v ameriški zgodovini.
Leta 1988 je prvič potoval v Evropo in Afriko ter se vpisal na pravno šolo Harvarda, kjer je postal prvi temnopolti na čelu revije "Harvard Law Review". Istega leta je bil tudi krščen, in sicer cerkvi črnske skupnosti "Trinity United Church of Christ".
Leta 1991 je diplomiral z odliko, leto kasneje pa se je poročil z Michelle Robinson, ki jo je spoznal leta 1989. Čeprav je sprva zavračala ponudbe za zmenke, je vztrajal in uspelo mu je. Z Michelle imata dve hčerki, 14-letno Malio in 11-letno Sasho.
Na politični položaj je bil prvič izvoljen leta 1996; postal je državni senator Illinoisa, kar mu je uspelo še dvakrat. Leta 2000 je doživel doslej edini politični poraz - na primarnih volitvah demokratov za sedež v zveznem predstavniškem domu. Leta 2004 pa je uspel na volitvah v zvezni senat, kjer je bil šele peti temnopolti senator v zgodovini ZDA.
Demokratski predsedniški kandidat John Kerry mu je leta 2000 ponudil življenjsko priložnost glavnega govornika na demokratski nacionalni konvenciji v Bostonu. To je Obama dobro izkoristil z govorom proti delitvam v ZDA, po katerem so mu številni politični analitiki napovedali svetlo politično prihodnost.
V senatu si je mednarodne izkušnje pridobival z vodenjem pododbora za evropske zadeve v odboru za mednarodne odnose, ki ga je vodil njegov podpredsedniški kandidat Joseph Biden. Po le dveh letih senatne kariere je naznanil predsedniško kandidaturo.
Sprva mu analitiki niso pripisovali velike možnosti za zmago med demokrati, ker so bile vse oči uprte v favorizirano protikandidatko Hillary Clinton. A ljudje so izbrali Obamo, ki je navduševal z govori ter že sam po sebi pomenil spremembo in prelom s preteklostjo. Na splošnih volitvah je premagal republikanca, vojnega heroja iz Vietnama in dolgoletnega senatorja, Johna McCaina.
Na letošnje volitve se je odpravil z manjšo podporo kot pred štirimi leti in ankete so napovedovale zelo tesen izid. Po demokratski nacionalni konvenciji v začetku septembra je bil Obama sicer v jasnem vodstvu, a ga je izgubil po prvem televizijskem soočenju z republikanskim protikandidatom Mittom Romneyjem.
Republikanec je namreč odmevno opozoril na pomanjkanje napredka pri zaposlovanju in gospodarski rasti. Zato so bili dosežki Obame v prvem mandatu bolj ali manj v ozadju, vključno s sicer polovično zdravstveno reformo, ki jo je letos potrdilo tudi vrhovno sodišče ZDA.
Obama je skoraj vse zakonodajne dosežke je uresničil v prvih dveh letih, ko so imeli demokrati večino v kongresu. Volivci so za slabo delo leta 2010 na kongresnih volitvah kaznovali le demokrate in z republikanskim prevzemom večine v predstavniškem domu se je začela blokada odločanja.
Prvi zakon, ki ga je Obama podpisal leta 2009, je bilo izenačenje plač žensk za enako opravljeno delo z moškimi. Najprej se je posvetil ekonomiji in isto leto podpisal 787 milijard dolarjev vreden zakon o stimulacijski porabi, ki ni pripeljal do bistvenega okrevanja, naj bi pa po trditvah demokratov ekonomijo obvaroval še hujšega zastoja oziroma nove recesije.
Že leta 2009 je dobil Nobelovo nagrado za mir, kar je bilo po mnenju neodvisnih opazovalcev preuranjeno, isto leto pa je odpravil prepoved financiranja organizacij, ki v tujini pomagajo pri splavu. Odpravil je omejitve na financiranje raziskav izvornih celic človeških zarodkov, razširil zdravstveno zavarovanje za revne otroke, ženskam pa se je prikupil tudi z imenovanjem dveh vrhovnih sodnic.
Leta 2011 je končal prepoved odkritega služenja homoseksualcev v oboroženih silah, letos pa je postal prvi predsednik ZDA, ki je javno podprl homoseksualne poroke. Olajšal je dostop do zaupnih informacij vlade, podpisal zakon o reformah regulacij finančne industrije ter večji zaščiti potrošnikov, marca 2009 pa je zagotovil zvezna sredstva za rešitev ameriške avtomobilske industrije, ki danes spet posluje z dobički in vrača posojeni denar.
Na zunanjepolitičnem področju je znova zagnal odnose z Rusijo in z Moskvo podpisal nov sporazum Start o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve. Mednarodno javnost je razočaral, ker zaradi nasprotovanja senata ni zaprl taborišča za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi, uspel pa je končati vojno v Iraku in obljubiti, da bo do konca leta 2014 storil isto z vojno v Afganistanu.
Najbolj je odmeval njegov ukaz za napad na vodjo teroristične mreže Al Kaida Osamo bin Ladna, a le za kratek čas. Vsi dosežki namreč ostajajo v senci počasnega gospodarskega okrevanja in visokih proračunskih primanjkljajev ZDA, ki so ves čas, odkar je na oblasti, presegali 1000 milijard dolarjev.
