O poslušanju in božjem kraljestvu
Blaž Lesnik
“Poslušaj Izrael“ je prvi del prve zapovedi. Poslušanje je zelo kompleksno dejanje, ki ni sestavljeno samo iz funkcije sluha, temveč iz zavestne pozornosti na to, kar slišimo in dojemamo. Poslušanje to sploh ni, če do tistega, ki nam govori, nimamo pozornega in sočutnega odnosa. Poslušamo vedno z več kot samo z ušesi, celo naše telo, vsi čuti, vse naše izkušnje, razmišljanje, volja so del poslušanja. Ko poslušam Boga, se na nov način porajam in se udejanjam.
„Poslušaj, o Izrael“ pomeni: poslušajte vsi, ki so v Bogu Izraela prepoznali Gospoda „tega ki je in ki biva“, kar je nekakšen prevod Božjega imena Jahve. Bog je edini vir življenja, vse ostalo je odvisno od njega, zato ni smiselno iskati drugega vira življenja in ga imenovati Bog. Izpolnjevanje te zapovedi je v tem, da poslušamo in se obračamo na enega in edinega Boga, ki je stvarnik. Če ne slišimo več tega, kar nam govori Bog, smo se prenehali odzivati na življenje, torej živimo manj. Ko pa slišimo, kako nas Bog kliče v bivanje, živimo bolj. Kako vemo, ali živimo bolj ali živimo manj? To nam pove druga zapoved, ki jo citira Jezus.
Ali živimo bolj ali živimo manj je odvisno od tega, koliko in na kakšen način ljubimo. Ljubezen je namreč vedno konkretna in se odraža v medsebojnih odnosih. Zapoved naj ljubimo bližnjega kot samega sebe daje življenju meso in kri in smiselno vsebino. Ljubezen lahko primerjamo s sočutnim poslušanjem sebe in drugega s celim bitjem, na enak način kot poslušamo Boga. Spomnimo se, da Jezus pravi, da je ta zapoved enaka prvi. Ljubezen se, tako kot smo slišali v prvi zapovedi, razodeva in uresničuje preko vseh človeških funkcij in sposobnosti, po čutenju, po volji, po intelektu in po moči, se pravi dejanjih. Začenja se s sočutnim nesebičnim poslušanjem in prav takim odnosom do sebe. Z enakim spoštovanem, razumevanjem in sočutjem pa vsak posluša tudi drugega. V tem je srž in smisel božjega kraljestva, nič več in nič manj.
Ker se je farizej, ki se pogovarjal z Jezusom, z njim strinjal glede tega, torej glede največje božje zapovedi, mu Jezus zagotovi, da ni daleč od božjega kraljestva. Vendar ni zadosti teh stvari razumeti, potrebno jih je živeti, takrat resnično pride Božje Kraljestvo. Nekaj takega je nekoč povedal neki ženski, ki je iz množice blagrovala njegovo mater: »Blagor telesu, ki te je nosilo in prsim, ki so te dojile!« On pa je rekel: »Še bolj blagor tistim, ki božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo!« (Lk 11:27-28).
RAZMISLI
Vzemi si nekaj časa in poglej, kakšen je tvoj odnos do Boga in na kakšen način ga častiš?
Pomagaj si z drugo zapovedjo, ki jo citira Jezus in ki govori o ljubezni do sebe in bližnjega.
Začni s hvaležnostjo za to, da si. To da si, je prvi in edini pogoj za to, da se vsak trenutek lahko uresničiš kot človek, ki je ljubeč do sebe in do drugih, in tako vstopiš v način bivanja, ki se imenuje Božje Kraljestvo.
MOLITEV
Jezus, tvoje besede mi odstirajo preprosto, a globoko skrivnost smisla vsega. Nihče ne obstaja brez drugega in nihče se ne udejanji sam po sebi. Vse kar je, pa bi ostajalo brez smisla, če ne bi obstajalo v ljubezni. Oče, naj se zgodi tvoja volja med nami, da se bo udejanjilo tukaj in sedaj, tvoje kraljestvo.
