Naš gost: mag. Janez Potočnik

| 20.10.2012, 19:34 Matjaž Merljak

Od maja 2012 je novi predstojnik salezijancev v Sloveniji mag. Janez Potočnik. Povabili smo ga k pogovoru, v katerem je spregovoril o svoji duhovniški poti in tudi o nalogah, ki jih ima kot inšpektor. Povedal je tudi o obisku relikvij don Boska v Sloveniji maja 2013, kar sodi v okvir obeležitve 200-letnice svetnikovega rojstva leta 2015 ter o letu vere v povezavi z don Boskom.

Mag. Janez Potočnik je 13. inšpektor Inšpektor inšpektorije sv. Cirila in Metoda - Ljubljana (ustanovljena 18. november 1922) To službo je na praznik Marije Pomočnice prevzel od svojega predhodnika dr. Alojzija Slavka Snoja. Kot inšpektor je odgovoren za enajst skupnosti, v njih je 95 sobratov, delujejo v 38-ih župnijah, ki so v 10-ih škofijah v petih državah. Večina jih je v Sloveniji, trije na avstrijskem Koroškem, pet na Opčinah pri Trstu, štirje v Vojvodini, trije v Črni Gori. Te skupnosti obiskuje ... Šest sobratov je v misijonih: na Kubi, v Braziliji in Afriki. Deset sobratov je v južni Ameriki, Argentini in drugod.

Janez Potočnik se je rodil na prvi sveti večer, 24. decembra 1959, v zaselku Križ v Florjanu pri Gornjem Gradu. Zanimiva je zgodba svetega večera njegovega očeta. Ima starejšega brata in mlajša brata in sestro. Ima štirinajst nečakov. V Gornjem Gradu je obiskoval osnovno šolo in v tamkajšnji župnijski cerkvi prejel vse zakramente: krst, obhajilo, birmo, mašniško posvečenje. Slednjega leta 1987, tako da je letos srebrnomašnik.

Gornji Grad ni salezijanska župnija. Župnija je bila naprej del ljubljanske škofije, nato mariborske škofije, zdaj pa je na območju škofije Celje. Zanimivo je, kako se je odločil, da bo salezijanski duhovnik. Potočnikovi so bili tradicionalna delavsko kmečka družina. Veliko so molili. Spomladi in jeseni je bila redna praksa molitev rožnega venca. Ta molitev mu je bila vedno ljuba. Z bratom sta ga včasih skrajšala ... in ob tem dobila tudi kakšen moder nauk očeta. V nižjih razredih osnovne šole je začel ministrirat pri jutranjih mašah in je trikilometrsko pot opravljal peš. Kasneje je lahko hodil ministrirat s kolesom. V petem razredu je prvič odšel na duhovne v Želimlje in se v naslednjih letih tja tudi vračal.

Tako je Janez Potočnik šolanje nadaljeval na Srednji verski šoli v Želimljem. Za eno leto ga je prekinil, ko je leta 1976 vstopil v noviciat. Prve redovne zaobljube je izpovedal 14. avgusta leta 1977. Takrat še ni bil star 18 let, danes to ne bi bilo več možno.

Študij je nadaljeval na Teološki fakulteti v Ljubljani in tam je tudi magistriral s področja salezijanske duhovnosti. Večne redovne zaobljube je izpovedal 25. septembra leta 1983, v duhovnika ga je v Gornjem Gradu 29. junija leta 1987 posvetil takratni mariborski škof dr. Franc Kramberger. Pred tem nove maše v župniji ni bilo več kot 80 let.

V 25-ih letih duhovništva je opravljal različne službe. Prva duhovniška leta je posvetil duhovnim vajam za ministrante v Želimljem. V letih od 1997 do 2003 je bil tudi urednik revije Ministrant, nato tudi Salezijanskega vestnika. Skoraj vzporedno z delom za ministrante se je rojeval projekt Oratorij Slovenija. Ima veliko izvirov. Leta 1991 je bil skupaj z g. Tonetom Ciglarjem in g. Rudijem Tislom na misijonu v Radencih. Tone Ciglar je predlagal, da so namesto verouka za otroke pripravili oratorij. Pričakovali so 30 otrok, prvi dan jih je prišlo 70, naslednji dan 90, potem pa ves teden okrog 150. Od 1994 - 2004 je bil tudi odgovoren za projekt Oratorij. Po njegovem je bistveno, da ostaja program dovolj privlačen in nagovorlijv tako za najmlajše kot za najstnike, od 4., 5. razreda naprej.

Mag. Janez Potočnik kot salezijanec na Rakovniku, pod varstvom Marije Pomočnice, deluje 24 let. Od tega je bil 14 let ravnatelj - to je predstojnik - redovne skupnosti. Opisal je, kakšne so naloge ravnatelja in inšpektorja. Imel je posebno skrb za vzgojo bogoslovcev. V tem času si je s sobrati skupnosti prizadeval za postopno prenovo prostorov za dejavnost salezijanske skupnosti, župnije, mladinskega centra in glasbene šole. Pozornost pa je z raznimi pobudami namenjal tudi romarjem in drugim obiskovalcem svetišča Marije Pomočnice.