Predsednik Župnijske Karitas Kočevje Andrej Pažur ter prostovoljki Marija Kalan in Nada Kruljič
Obiskali smo Župnijsko Karitas Kočevje
Sociala | 02.10.2012, 18:40 Petra Stopar
Pred novembrom, mesecem Slovenske Karitas, smo v redni mesečni oddaji predstavili Župnijsko Karitas Kočevje. Sogovorniki so nam zaupali, da stiske, predvsem zaradi brezposelnosti, naraščajo, po pomoč pa se obrnejo tako družine kot posamezniki. Največ je prošenj za plačilo položnic za nujne bivanjske stroške, nato so tu hrana in oblačila.
Karitas tudi prostor veselja in druženja, ne le razdeljevanja hrane in obleke
Poleg materialne in finančne pomoči pa je prostor na Župnijski Karitas Kočevje tudi prostor druženja, pogovora, duhovne podpore ter iskrenega stika s sočlovekom v stiski, saj „če bi imeli samo razdeljevanje hrane in oblačil, bi se hitro naveličali“, je v pogovoru za Radio Ognjišče priznala dolgoletna karitativna prostovoljka Marija Kalan. „Ljudje potrebujejo besedo, radi se sprostijo, marsikdaj pridejo k nam zgolj na klepet,“ je dodala.
Tudi predsednik ŽK Kočevje, sicer župnik na Fari, Andrej Pažur je povedal, da včasih „kakšen potrebuje samo pogovor“.
Prostovoljko Nado Kruljič, ki obiskuje starejše v domu za upokojence v Kočevju in pomaga na Karitas, delo močno bogati in da v vseh teh letih, odkar obstaja dom, „še nikoli ni bilo trenutka, da ne bi šla“ k oskrbovancem.
Stiske zaradi brezposelnosti velike
Kalanova se začetkov karitativne pomoči v širši okolici na Kočevskem in Pokolpju spominja po klicu pomoči iz Posočja, ki so ga prizadele hude poplave. Kmalu zatem pa je prišlo okoli šesto beguncev, ki so se v Kočevje zatekli zaradi vojne v nekdanji Jugoslaviji. „Brezposelnosti ni bilo, stiske pa so bile velike. Kočevje je poljedelsko in gozdarsko območje. K nam so prišli ljudje iz Prekmurja in Hrvaške. Začelo se je pomanjkanje, tako pri hrani kot vsepovsod drugod. Smo pa takrat zelo dobro sodelovali tudi z Rdečim križem.“
Danes pa je največji vzrok stisk brezposelnost. „V Kočevju v bistvu dela eno podjetje, to je Melamin,“ pojasnjuje, saj so šla druga večja – med njimi tudi gradbena podjetja – zaradi gospodarske in finančne krize v stečaj. Ljudje tako ne morejo plačevati položnic, kupovati otrokom šolskih potrebščin ali jesenskih oblačil, „stiska je zdaj zelo velika“.
Ob tem je Pažur dodal, da so letos prejeli okrog osemsto prošenj za pomoč.