Pogovor s postulatorjem za beatifikacijo škofa Mahniča
Slovenija | 04.11.2012, 10:11 Tone Gorjup
Tik pred začetkom leta vere smo Slovenci dobili še enega kandidata za blaženega. Krški škof Valter Žúpan je 8. oktobra 2012 v zagrebški katedrali objavil začetek postopka za beatifikacijo svojega predhodnika škofa Antona Mahniča.
V Kodbilju na Krasu 14. septembra 1850 rojeni Anton Mahnič je bil vrsto let profesor v goriškem bogoslovju, zatem pa štiriindvajset let škof na otoku Krku. Od tam so ga pregnale fašistične oblasti. Po letu dni prisilnega bivanja v notranjosti Italije se je vrnil na Krk, a zaradi zdravljenja kmalu odšel v Zagreb, kjer je 14. decembra 1920 umrl v sluhu svetosti. Sedanji krški škof Župan je za postulatorja določil duhovnika Saša Ilijića. Z njim smo se pogovarjali že ob objavi novice za začetek postopka, vendar ga na njegovo prošnjo objavljamo šele zdaj.
Pogovor s postulatorjem mag. Sašo Ilijićem.
Kdaj se je začel postopek za beatifikacijo škofa Antona Mahniča?
Sama želja, da se začne postopek, je že zelo stara in je bila prisotna od njegove smrti do danes. Vsaka generacija, vsi krški škofje doslej so želeli začeti s postopkom. Sedanji krški škof Valter Župan je sredi meseca junija sklenil, da bomo začeli s postopkom za razglasitev za blaženega za škofa Antona Mahniča, našega skupnega škofa, skupnega človeka. Naredili smo nekaj predhodnih korakov in tako se je postopek za beatifikacijo uradno začel te dni, seveda z dovoljenjem, ki je prišlo iz Rima.
Postopek poteka v krški škofiji, škof Mahnič je umrl v Zagrebu, rojen pa je bil v Sloveniji. Ali bosta pri postopku sodelovali tudi zagrebška nadškofija in škofija Koper?
Želimo sodelovati z vsemi ... še zlasti, da Slovenija in Hrvaška ... Slovenija kot rojstna dežela in Hrvaška, v kateri je deloval do smrti, da skupaj sodelujemo pri postopku. Zagrebška nadškofija je dovolila, da postopek za beatifikacijo poteka v Krku. Kardinal Bozanić, zagrebški nadškof in krški škof msgr. Valter Župan sta prav tako pripravljena sodelovati. Vesel sem tudi ... ko sem poklical koprskega škofa msgr. Bizjaka, da je tudi koprska škofija pripravljena na to. Da skupaj preučimo gradivo in zberemo dokumente, še posebej pa, da se oba naroda v molitvi priporočata škofu Mahniču, da bi bil na ta način čim prej prištet k blaženim in postal priprošnjik obeh narodov.
Zakaj je škof Mahnič pomemben za Hrvate?
To je precej obširno in zahtevno vprašanje. Na veliko načinov. Že njegov prihod v naše kraje iz Slovenije, iz Gorice ... Kot novoimenovani krški škof je prišel z namenom, da do deloval neodvisno od takratnih oblasti. Škof Mahnič je takoj ob prihodu v mesto Krk, spoštljiv do identitete vsakega, poskušal in tudi uspel, ohraniti našo govorico in staroslovenski jezik s tem, da je ustanovil Staroslovansko akademijo, šolo v Krku. Prizadeval si je v javnosti tako v Sloveniji kot na Krku prebuditi pravo, resnično katoliško prepričanje v vseh vernih, ki so bili pogosto podvrženi vplivom sekularizma in liberalizma tistega časa, v katerem je živel. Pa tudi z ustanovitvijo katoliškega gibanja ... najprej v Sloveniji z izdajanjem Rimskega katolika in zatem tudi na Hrvaškem z izdajanjem Hrvatske straže, kjer je želel povezati tako izobražence kot tudi preproste ljudi z namenom, da jih pouči in s tem obvaruje pred raznimi vplivi okolja in pritiski s strani oblasti. Škof Mahnič si je na ta način prizadeval človeku, katoličanu posredovati pravo in trdno vero, vero, ki bo pričevala. Poleg tega je izpeljal vrsto drugih pobud in akcij, ki so pomagale ljudem preživeti drugo svetovno vojno, oziroma so omogočile, da je vera mnogim ostala trdna opora do današnjih dni. Tako nas je božji služabnik škof Mahnič obogatil ... oba naroda je obdaroval z marsičem, da smo danes to kar smo. Po drugi strani ga je - zato pravimo, da je umrl v duhu svetosti - prežemala ljubezen do Jezusa v evharistiji, iz katere je črpal moč, za vse svoje delo. Pri njem ni šlo za nekakšno samovšečno delovanje, ampak podarjanje bližnjemu in Bogu skozi vse to kar sem doslej našteval. Še marsikaj bi lahko dodali, kar bomo sedaj med samim postopkom za beatifikacijo še bolj natančno preučili in posredovali javnosti, da se bodo ljudje s tem seznanili in tako dobili za sedanje težke razmere v katerih živimo pomembnega vzornika.
Se verniki v Zagrebu, kjer umrl in v metu Krk, kjer je vodil škofijo že zdaj v molitvi priporočajo božjemu služabniku Antonu Mahniču?
Ko je Škof Mahnič leta 1920 umrl, so ga najprej pokopali na zagrebškem pokopališču Mirogoj v grobnici kjer počivajo škofje. Leta 1928 so ga frančiškanski tretjeredniki, glagoljaši, ki so bili posebej povezani z njim, ko je bil škof na Krku, prenesli v svojo cerkev Sv. Frančiška Ksaverja na Ksáveru v Zagrebu. Od takrat naprej je bil Mahničev grob v novo zgrajeni kapeli te cerkve kraj molitve in romanja. O tem pripovedujejo številni župniki, redovniki in tretjeredniki, ki so bivali v tem samostanu. O tem pričujejo zapisi ljudi, ki so zahajali tja. Zavedati pa se moramo, da je zavest o njegovi svetosti z menjavo generacij počasi izginjala. Pozneje je bil ljudem bližji kardinal Stepinac s svojim svetniškim likom. To ne pomeni, da so na škofa Mahniča povsem pozabili ... enostavno so tisti, ki so ga poznali ali slišali zanj, pomrli ... zavest o njegovem svetniškem življenju je zato nekoliko zbledela, a ni zamrla. Leta 2002 je krški škof Valter Župan v dogovoru in s privoljenjem redovnikov s Ksávera, prenesel škofa Mahniča - telo, ne posmrtne ostanke, saj gre za nestrohnjeno telo - v našo katedralo, v njegovo katedralo v Krk. Njegov grob v katedrali je tudi danes kraj molitve. O tem govorijo votivne podobe, ki se nahajajo tam ... skupine romarjev, ki prihajajo tja ... vsak, ki vstopi v katedrali in se ustavi ob grobu. Tam je tudi natisnjena molitev k škofu Mahniču. Tudi sam opažam, da se otroci, mladi, starejši in turisti, ki prihajajo poleti, ustavljajo in molijo. Morda nekateri zgolj iz radovednosti, drugi pa zato, ker so v škofu Mahniču prepoznali priprošnjika v nebesih.
Kaj bi kot postulator postopka povedali poslušalcem Radia Ognjišče oziroma slovenskim vernikom?
Veselim se sodelovanja z ljudmi, s Cerkvijo na Slovenskem, ker škof Mahnič ni pomemben samo za nas v krški škofiji, niti samo za Hrvaško, pomemben je za oba naroda. To kar želim priporočiti in prositi vse poslušalce je, da vzamejo škofa Mahniča, ki je svetel vzor preteklosti in sedanjosti, kot človeka, božjega služabnika in priprošnjika ... predvsem bi rad spomnil na molitev, na priporočanje škofu Mahniču, na posnemanje njegovega zgleda ljubezni do Boga in do bližnjega. Veselim se tudi tega, da bo naša katedrala v Krku postala romarski kraj, kjer se bodo zbirali tudi verniki iz Slovenije, še zlasti iz njegove rojstne koprske škofije. To pravim tudi zato, ker bomo v mesecu decembru, 14. decembra obhajali 92. obletnico njegove smrti. Ob tej priložnosti se želimo povezati, biti skupaj ... še zlasti sedaj na začetku postopka za beatifikacijo našega škofa Antona Mahniča.
