José Manuel Barroso
Vrh EU zastavil časovni načrt za enotni bančni nadzor
Svet
Voditelji članic EU so v petek zastavili časovni načrt za postavitev temelja bančne unije, enotnega bančnega nadzora, ki je ključno orožje v boju proti krizi. Pravni okvir naj bi bil sprejet do konca leta, nadzor pa naj bi začel delovati v letu 2013. Kdaj bo mogoča neposredna dokapitalizacija bank, ostaja neznanka.
Vrh EU je v noči s četrtka na petek po kompromisu med Nemčijo in Francijo na še enem maratonskem zasedanju dosegel dogovor, da bo pravni okvir za enotni bančni nadzor sprejet do 1. januarja 2013, nadzor pa bo vzpostavljen enkrat v prihodnjem letu, ne takoj 1. januarja, kot je predlagala Evropska komisija. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy kljub koraku nazaj od te prvotne ambicije trdi, da je že jasno opredeljen cilj za sprejetje zakonodaje pomemben dosežek.
A precej manj jasen je drugi del dogovora. Ker je enotni bančni nadzor pogoj za neposredno dokapitalizacijo bank iz stalnega reševalnega mehanizma ESM, s katero želi območje evra presekati gordijski vozel bančne in dolžniške krize, je glavno vprašanje, ki se pri tem postavlja, kdaj bo torej mogoča neposredna dokapitalizacija iz ESM, ki jo predvsem Španija nestrpno pričakuje. "Ko bo vzpostavljeno učinkovito delovanje enotnega nadzornega mehanizma ... evroskupina pa bo opredelila merila, kaj učinkovito delovanje pomeni," je na to vprašanje odgovoril Van Rompuy in sprožil niz novih vprašanj, na primer kaj natančno pomeni "učinkovito". Van Rompuy je priznal, da "natančnega datuma ne more povedati". Poudaril pa je, da si bo Evropska centralna banka (ECB), ki bo imela v sistemu enotnega nadzora osrednjo vlogo, nadvse prizadevala, da bi učinkovito delovanje nadzora zagotovila čim prej.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je še razložil, da je po besedah predsednika ECB Maria Draghija leto 2013 "razumen čas" za vzpostavitev učinkovitega delovanja sistema. Ta bo trajala "manj kot eno leto, a zagotovo več kot dva ali tri mesece", je dodal. Barroso je povedal tudi, da bo lahko ECB kot osrednji nadzornik neposredno posredovala v kateri koli od 6000 bank v območju evra, če bo to potrebno, a glavnino nadzora bodo še vedno opravljali nacionalni organi. Med vrhom so se namreč pojavljala ugibanja o tem, ali bo nadzor veljal za vse banke v območju evra ali ne.
Vrh se sicer po nekaterih navedbah ni zavlekel zaradi razlik med Berlinom in Parizom, ki so zaznamovale priprave nanj, temveč zaradi pomislekov članic unije, ki še niso prevzele evra. Te se namreč bojijo, da bi dogovorjena pravila o nadzoru škodila njihovim interesom. Med najglasnejšimi so bile Velika Britanija, Švedska in Češka, ki so grozile z uveljavljanjem veta.
Tako francoski predsednik Francois Hollande kot nemška kanclerka Angela Merkel sta z dogovorom o bančnem nadzoru zadovoljna, a slednja pri tem opozarja, da bo resnično delujoč nadzor terjal čas.
Voditelji so sicer prižgali zeleno luč za preučitev ideje o neke vrste "evrskem proračunu" ali fiskalni zmogljivosti v območju evra, ki naj bi delovala kot spodbuda članicam k reformam, ter njenega nasprotnega pola, ideje o individualnih pogodbah, s katerimi bi se države zavezale k reformam. Vse te ideje sodijo v sklop strategije o poglabljanju evropske integracije, ki temelji na štirih stebrih - bančni in fiskalni uniji ter krepitvi ekonomske in politične unije. Tokrat so voditelji v glavnem pretresli ideje, decembra pa se pričakuje podroben kažipot do "prave" ekonomske in monetarne unije.
Slovenski premier Janez Janša je ocenil, da vrh EU po pričakovanjih ni prinesel velikih odločitev, je pa pomemben premik naprej, ki obeta, da bo decembrski vrh, ko se pričakujejo konkretne odločitve o poglabljanju evropske integracije, uspešen. "Strateški koraki ne morejo biti sprejeti čez noč," je poudaril. Slovenija se je zavzemala za hitro uvedbo enotnega nadzora, ki je sicer pogoj za neposredno dokapitalizacijo bank iz stalnega reševalnega mehanizma ESM. Premier je kompromis komentiral z besedami, da je "želja eno, realnost pa nekaj drugega" ter da tempa ne narekujejo le politična, temveč tudi tehnična dejstva.
Voditelji območja evra so v posebni izjavi pozdravili odločenost grške vlade, da izpolni dane varčevalne in reformne zaveze, ter ugotovili, da je Grčija dosegla "dober napredek". Odločitev o naslednjem obroku pomoči državi pričakovano ni bilo, saj se čaka na poročilo trojke.
Voditelji so v luči težkih gospodarskih razmer v Evropi danes tudi pozvali k hitri uveljavitvi pakta za rast in zaposlovanje, ki se ne izvaja po načrtih. Van Rompuy je ob pozivih k okrepitvi prizadevanj za spodbujanje rasti pojasnil, da razmere v območju evra ostajajo zaskrbljujoče, vendar pa obstajajo tudi pozitivni signali.
Drugi dan zasedanja so voditelji sprejeli tudi niz sklepov o treh zunanjepolitičnih temah - Siriji, Iranu in Maliju. Odločno so obsodili sirsko bombardiranje Turčije in popolnoma podprli prizadevanja posebnega odposlanca ZN za Sirijo Lakhdarja Brahimija, da bi sirsko krizo rešili po politični poti.
Poleg tega je vrh EU izrazil zaskrbljenost zaradi iranskega jedrskega programa ter potrdil, da bo EU preučila morebitno podporo predvideni mednarodni vojaški misiji in pospešila načrtovanje morebitne svoje vojaške operacije za usposabljanje malijskih obrambnih sil.
