Nobelova nagrada za mir Evropski uniji
Slovenija | 12.10.2012, 13:47
Nobelovo nagrado za mir bo letos prejela Evropska unija, je v Oslu sporočil Norveški odbor za Nobelovo nagrado. Kot je pojasnil odbor, so unija in njene predhodnice skozi minulih šest desetletij prispevale k napredku miru in sprave, demokracije in človekovih pravic v Evropi.
Kot je poudaril predsednik odbora Thorbjoern Jagland, je Evropska unija pomagala Evropo popeljati od celine vojne do celine miru. EU se je dvignila iz pepela druge svetovne vojne, ob prepričanju, da lahko tesnejše ekonomske vezi prispevajo k temu, da se stoletni sovražniki ne bodo več obrnili drug proti drugemu. Unijo danes sestavlja 500 milijonov prebivalcev 27 držav članic, več pa jih priložnost za članstvo še čaka.
S približevanjem srednje- in vzhodnoevropskih držav po padcu berlinskega zidu se je začelo novo obdobje evropske zgodovine. Delitve med vzhodom in zahodom so več ali manj končane, demokracija se je okrepila, etnični konflikti pa rešili, piše v obrazložitvi odločitve odbora iz Osla. Kot je odbor nadalje še pojasnil svojo odločitev, da gre Nobelova nagrada za mir letos v roke EU, je sprejetje Hrvaške v članstvo prihodnje leto, začetek pogajanj s Črno goro in podelitev statusa kandidatke Srbiji okrepilo proces sprave na Balkanu, medtem ko je možnost članstva v Turčiji prispevala k demokraciji in človekovim pravicam v tej državi. Po Jaglandovih besedah gre danes predvsem za sporočilo, da je treba storiti vse, kar je mogoče, "da bi zaščitili to, kar smo dosegli, in storili korak naprej".
Na vprašanje, kako bi se na nagrado lahko odzvali v državah z evrom, ki jih je kriza še posebej prizadela, pa je Jagland dejal: "Kot sem opazil, je velika, velika večina v teh državah naklonjena temu, da ostanejo v Evropski uniji." "To dokazuje, kako pomembna je unija za Evropejce zaradi (zgodovinskega) ozadja," je novinarjem še pojasnil Jagland in ob tem EU označil za "velik mirovni projekt". Nagrado so lani prejele tri ženske - predsednica Liberije Ellen Johnson Sirleaf, njena rojakinja, aktivna borka za mir Leymah Gbowee in aktivistka arabske pomladi Tavakul Karman iz Jemna.
Sezona objave letošnjih Nobelovih nagrajencev se je začela v ponedeljek z razglasitvijo imen nagrajencev za medicino. V torek so objavili imeni dobitnikov nagrade za fiziko, v sredo pa za kemijo. V četrtek so sporočili ime nagrajenca za književnost, medtem ko bo v ponedeljek znano še ime Nobelovega nagrajenca za ekonomijo.
Letos je nagrada vredna osem milijonov švedskih kron (940.000 evrov). Dobitnikom bodo ugledne nagrade podelili 10. decembra.
Kdo bo nagrado prevzel v imenu EU, za zdaj ni znano. Po besedah Jaglanda je odločitev o tem na strani povezave.
V Evropi zadovoljstvo ob podelitvi Nobelove nagrade EU
Odločitev, da Nobelovo nagrado za mir letos prejme Evropska unija, je v Evropi naletela na pozitivne prve odzive. Zadovoljstvo je med drugim izrazila nemška kanclerka Angela Merkel, prav tako pa je bil vesel generalni sekretar Nata Anders Fogh Ramussen. Že pa je bilo slišati tudi kritične glasove, poročajo tuje tiskovne agencije.
Merklova nagrado razume kot "spodbudo" projektu, ki je prispeval k miru v Evropi, državljanom 27 članic povezave pa po njenem mnenju prinaša veselje, so sporočili iz njenega urada.
Avstrijski predsednik Heinz Fischer je odločitev norveškega odbora za Nobelovo nagrado označil za "odlično in v prihodnost usmerjeno novico za Evropo". "12. oktober je dober dan za Evropo," je dodal.
V imenu Francije se je za zdaj iz Tokia odzval minister za gospodarstvo in finance Pierre Moscovici, ki nagrado razume kot "povračilo za edinstven zgodovinski proces, ki je EU". Njegov rojak Jacques Delors, nekdanji predsednik Evropske komisije, pa je ocenil, da odločitev, da gre Nobelova nagrada za mir EU, nosi tako "moralno kot politično sporočilo". "In to politično sporočilo prihaja v času številnih kritik, statistik in negativnih prognoz za Evropo," je dodal in menil, da jo bodo "predsedniki vlad in vsi ljudje, ki jih Evropa zanima, razumeli kot spodbudo".
Generalni sekretar Nata je medtem poudaril, da je EU odigrala ključno vlogo pri celjenju zgodovinskih ran in promociji miru, sprave in sodelovanja v Evropi. Prispevala pa je tudi k napredku na področju miru, demokracije, človekovih pravic na tej celini in širše, je dodal. EU je označil tudi za edinstvenega in ključnega partnerja Nata.
Norveški premier Jens Stoltenberg, ki je sicer na čelu glede EU razdeljene koalicije, je povezavi čestital. Pri tem pa je vnovič zavrnil možnost vstopa njegove države v povezavo. Odločitev norveškega odbora je namreč, kot je poudaril, treba ločiti od vprašanja odnosov med Norveško in EU. Vstop njegove države "trenutno ni aktualen", je dejal.
Slišati pa je bilo tudi že nekaj kritičnih glasov. Evroskeptični nizozemski poslanec Geert Wilders je tako zapisal: "Nobelova nagrada za EU. V času, ko Bruselj in celotna Evropa strmoglavita v bedo. Kaj pride potem? Oskar za (predsednik Evropskega sveta Hermana) Van Rompuya?" Vodja britanske evroskeptične Neodvisne stranke Nigel Farage pa je poudaril, da je to "popolna sramota. "Mislim, da to spravlja Nobelovo nagrado na slab glas."
