Zastava zveze Nato
Obrambni ministri Nata o varčevanju ter misijah Kfor in Isaf
Svet
V Bruslju so včeraj in danes zasedali obrambni ministri zveze Nato. Potem ko so se včeraj lotili vprašanja zagotavljanja varnosti v času varčevanja zaradi finančne in gospodarske krize, sta bili danes v ospredju razprav operaciji na Kosovu in v Afganistanu. Ob robu je bilo slišati tudi besede o Siriji, a ker ni bila na dnevnem redu in ker je glede te države nedorečenih še precej stvari, so se ji tudi v neformalnih pogovorih skušali izogniti.
Reševanje problema krčenja obrambnih izdatkov je bila tema številka ena včeraj. Kot je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal naš obrambni minister Aleš Hojs, prispevke za vojsko zmanjšujejo vse članice severnoatlantskega zavezništva, a Slovenija je po njegovih besedah povsem na repu. "Smo med tistimi, ki namenjajo najmanj za obrambne proračune, po nekaterih kazalcih smo povsem na zadnjem mestu. Gre za kazalce, ki govorijo o vlaganju v opremo, infrastrukturo in podobno." Obrambne ministre varčevanje na račun zagotavljanja varnosti skrbi, a po drugi strani se zavedajo, da se je temu trenutno težko izogniti. "Mislim pa, da bi morali na nek način sprejeti dogovor, ki smo ga dosegli v bolj neformalnem vzdušju, o tem, da bi bilo treba postaviti ciljno leto, četudi je to leto 2025, ko naj bi se zavezali, da bomo 2 odstotka BDP-ja namenjali za obrambne izdatke, vendar ne samo končno leto in končni znesek, ampak tudi vmesne korake, da bi lahko sproti spremljali, ali se ta proračun ustrezno zvišuje."
Danes sta bila v ospredju Kosovo in Afganistan. Operacija Kfor za zdaj ostaja takšna, kot je. "Strinjali smo se, da je tam neko latentno stanje statusa quo, da pravzaprav ni nobenih pravih političnih rešitev, političnih premikov in da nikakor ni nobenih možnosti, da bi se v tem trenutku prešlo v fazo, kjer bi se število prisotnih vojakov na Kosovu zmanjšalo za več kot polovico," je pojasnil Hojs. Kot je dodal, so obrambni ministri pozvali Evropsko unijo ter Beograd in Prištino, naj nadaljujejo dialog in poiščejo politično rešitev nesoglasij, ki bo nekoč omogočila umik vseh tujih vojakov. Z misijo Isaf je po Hojsovih besedah nekoliko drugače. Povedal je, da gre zdaj vse v smeri zmanjševanja števila Natovih vojakov v Afganistanu. "Gre pretežno za bolj logistične probleme, torej kako vojaško opremo, orožje in logistično podporo spraviti iz Afganistana. Je pa bila sprejeta tudi ugotovitev, da umik poteka po načrtu, da sprememb, kar se tiče umika, ni." Obrambni ministri severnoatlantskega zavezništva menijo, da je načrt o sklepu misije Isaf do konca leta 2014 povsem realen.
Pogovorov o Siriji je bilo zelo malo. "Zadeva je, vsaj po moji oceni, v tem trenutku še preveč nedorečena, da bi lahko dajali kakršnekoli dokončne izjave in odločitve." V Natu namreč po Hojsovem mnenju čakajo, kaj bodo prinesle predsedniške volitve v ZDA.
