Tveganja svetovni finančni stabilnosti naraščajo
Svet
Kljub prizadevanjem za varnejši sistem tveganja svetovni finančni stabilnosti naraščajo, zaupanje ostaja krhko. To v svojem rednem polletnem poročilu ugotavlja mednarodni denarni sklad. Kot opozarja, je ključna grožnja še naprej dolžniška kriza v območju evra.
Direktor oddelka za denarne in kapitalske trge pri mednarodnem denarnem skladu Jose Vinals je na novinarski konferenci v Tokiu, ki gosti redno letno zasedanje sklada in Svetovne banke, poudaril: "Veliko je bilo narejenega, a zaupanje je še vedno krhko." V skladu pozivajo evropske politike, naj hitreje poglobijo finančne in proračunske vezi znotraj območja evra, ker bo to povrnilo zaupanje v ves svetovni finančni sistem. Dozdajšnji ukrepi so vredni pohvale. A kot trdijo v omenjeni ustanovi, ostajajo kritično nezadostni, kar območje skupne evropske valute med drugim izpostavlja nevarnosti bega kapitala, sproža strahove o njegovem razpadu in gospodarskem nazadovanju. Odločitev Evropske centralne banke o odkupovanju obveznic zadolženih držav je povrnila nekaj zaupanja zasebnih vlagateljev, a ne v obrobne trge. Prav tako ostajajo prevelike razlike v donosih na dolgove med obrobnimi in osrednjimi trgi. Kot navajajo v skladu, obstaja grožnja, da se tveganja iz območja evra prelijejo na nastajajoče trge. Opozarjajo še, da so zaradi izpostavljenosti evroobmočju in tudi zaradi svojih notranjih dolgov za šoke najbolj občutljive države Vzhodne in Srednje Evrope.
V skladu ocenjujejo, da se bodo evropske banke od lanskega tretjega četrtletja in do konca prihodnjega leta znebile za 2 tisoč 800 milijard evrov slabega premoženja. To je 200 milijard več, kot so predvidevali v zadnjem poročilu, objavljenem aprila. Če kmalu ne bo skupnega nadzornika bank in tako imenovane obrobne države ne bodo uresničile programov prilagajanja, bodo stroški še višji.
ZDA in Japonska sta imeli do zdaj korist zaradi prelivanja finančnih tokov v varna zavetišča iz Evrope, a obe morata storiti veliko več za zmanjšanje proračunskih bremen. V skladu na splošno priporočajo, naj posamezne države zmanjšajo breme dolga brez zadušitve rasti in sprejmejo reforme za očiščenje bančnega sektorja tudi z dokapitalizacijo bank, ki lahko preživijo. Ob tem pojasnjujejo, da sta Azija in Latinska Amerika odpornejši na trenutne šoke in težave, čeprav se je rast upočasnila tudi v tamkajšnjih pomembnih državah, kot so Kitajska, Indija in Brazilija.
"Smo v času, ko morajo dejanja centralnih bank podkrepiti ukrepi vlad. Na izbiro imajo naslednje: lahko sprejmejo nujne, a težke politične odločitve, lahko pa jih preložijo v napačnem prepričanju, da je čas na naši strani. Čas ni na naši strani," je prepričan Vinals.
