Mednarodni denarni sklad svari pred novo globalno recesijo
Svet
Mednarodni denarni sklad je nekoliko znižal napovedi za svetovno gospodarsko rast v letošnjem in prihodnjem letu. Hkrati opozarja, da lahko svetovno gospodarstvo znova doleti recesija. Razloge za skrb vidi v nevarnosti nenadnega strogega zategovanja fiskalne politike v ZDA in nadaljevanju dolžniške krize v območju evra, o čemer te dni v Tokiu razpravljajo finančni ministri in guvernerji centralnih bank iz 188-ih držav.
Japonska prestolnica do nedelje gosti redno letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Po pričakovanjih se ga bo v teh dneh udeležilo več kot 20 tisoč predstavnikov držav članic omenjenih finančnih ustanov.
Glavni del bo v soboto, a že danes je bilo predstavljeno zadnje poročilo o svetovnih gospodarskih obetih. Od prejšnjega, ki je bilo objavljeno julija, je Mednarodni denarni sklad oceno letošnje gospodarske rasti znižal s 3,5 na 3,3 odstotka, v prihodnjem letu pa s 3,9 na 3,6 odstotka. "Finančni sistem še vedno ni učinkovit. V številnih državah so banke še vedno šibke, njihov položaj je še slabše zaradi nizke rasti. Rezultat je, da se mnogi posojilojemalci soočajo z zaostrenimi pogoji zadolževanja," je pojasnil ekonomist sklada Olivier Blanchard.
Edino večje gospodarstvo, ki ima zdaj nekoliko popravljeno oceno, so ZDA. Letos bodo dosegle 2,2-odstotno gospodarsko rast. Ocena za prihodnje leto se je medtem znižala z 2,3 na 2,1 odstotka. A prav ZDA predstavljajo eno glavnih nevarnosti za prihodnjo svetovno rast. V začetku prihodnjega leta namreč tam grozi tako imenovani fiskalni prepad, ko bo potekla veljavnost davčnih olajšav in bodo stopili v veljavo avtomatični varčevalni ukrepi. Politiki v Washingtonu se ne bodo sposobni ničesar dogovoriti najmanj do novembrskih volitev. Če jim to ne bo uspelo niti pozneje, bodo ZDA znova padle v recesijo, posledice bo čutil ves svet.
Problem je tudi dolžniška kriza v območju evra. Mednarodni denarni sklad mu je oceno negativne rasti znova znižal zaradi širitve finančnih stresov v drugem četrtletju tega leta. Namesto za 0,3 odstotka se bo rast letos skrčila za 0,4 odstotka. Prihodnje leto bo evrska skupina dosegla gospodarsko rast, a ne 0,7, ampak le 0,2-odstotno.
"Skrbi, ali so evropski politiki sposobni nadzorovati evrsko krizo, skrbi, da se politikom v ZDA nebo uspelo dogovoriti o fiskalnem načrtu, skrbi, da japonskim politikom ne bo uspelo zmanjšati proračunskega primanjkljaja … Vse to igra pomembno vlogo, čeprav jo je včasih težko dokazati," je še dodal Blanchard.
