Zver in Pahor skeptična do Türkovega poziva glede referendumov
Slovenija | 03.11.2012, 10:32
Predsedniška kandidata Milan Zver in Borut Pahor sta bila na petkovem soočenju, ki ga je v Ljubljani pripravil Zbor za republiko, kritična do zahteve opozicije za razpis referendumov ter skeptična do poziva aktualnega predsednika Danila Türka. Slednji je sicer po navedbah organizatorjev sodelovanje na soočenju v zadnjem trenutku odpovedal. Tako sta se na ljubljanskem Nebotičniku danes soočila le Pahor in Zver.
Pahor odločitvi za referendum osebno nasprotuje, saj se bodo razmere v državi dodatno zaostrile. Po njegovi oceni bo sicer prej ali slej prišlo do dogovora, a je po njegovih besedah vprašanje, koliko žrtev bo prej potrebnih. Zver ob tem opozarja na neverodostojnost slovenske politike, saj so denimo "nekatero še januarja prisegali, da bodo podprli vpis zlatega pravila v ustavo.
Glede predloga predsednika države Türka, da naj vlada umakne zakona, predlagatelji pa referendumske zahteve, Zver ocenjuje, da je nesmiseln. Zver ima tudi občutek, da je Türk močno sodeloval pri zahtevi za referendum, ali pa je vsaj vzpodbujal predlagatelje. Pahor pa ne verjame, da se da z dogovorom ustaviti referendum, kot je predlagal Türk. Ugibal je tudi, ali je cilj pobudnikov padec zakonov ali padec vlade.
Kandidata sta med drugim spregovorila tudi o spravi. Zver pravi, da je k spravi prispeval kot nekdanji minister za šolstvo s širitvijo učnih načrtov, pa tudi v Evropskem parlamentu kot aktiven član skupine za spravo evropskih zgodovin. Sicer pa je za spravo potrebne veliko politične volje, ne samo na desnici, pravi Zver.
Pahor je odgovarjal na očitek, da v času njegove vlade niso sprejeli resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu. Kot je dejal, sam s tem osebni ni imel težav, a je bilo v koaliciji precej tistih, ki so se temu postavili po robu. So pa v času njegove vlade sprejeli dva pietetna zakona, je še dejal.
Predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm je kandidata vprašal, kako gledata na politično kulturo pri nas. Zver pravi, da nas čaka še veliko dela in "učenja za demokracijo", obujanje totalitarnih simbolov iz preteklosti pa ne prispeva k širjenju politične kulture. Pahor pa pravi, da je za slovensko politično kulturo značilno, da jo obeležujejo močna čustva, ki segajo iz preteklosti.
