Referenduma o slabi banki ne bo
Slovenija
Vprašanje referendumov o holdingu in t.i. slabi banki je te dni v ospredju političnega dogajanja. Predsednik državnega zbora Gregor Virant je sporočil, da je referendumska zahteva o slabi banki neveljavna, prvič se je na dogajanje odzval tudi premier Janez Janša. Napovedal je, da bo vlada zahtevala ustavno presojo o referendumu o holdingu.
Trideset poslancev, med njimi vsi poslanci PS-a, nepovezana poslanca Borut Ambrožič in Ivan Vogrin ter poslanec SD-ja Srečko Meh, je v torek ponoči tik pred iztekom roka vložilo zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih o ukrepih za krepitev stabilnosti bank in Slovenskem državnem holdingu. Ker se je s podpisi za referendum o prvem zapletlo, so bile oči uprte predvsem v Viranta. Predsednik parlamenta je sporočil, da zahteva za razpis referenduma o slabi banki ni bila vložena skladno z zakonom in poslovnikom državnega zbornika, kar pomeni, da referenduma o tem zakonu ne bo. O razpisu referenduma o zakonu o holdingu bodo poslanci odločali na torkovi izredni seji. Če bo podan predlog za presojo ustavnosti te zahteve, bo parlament to vprašanje obravnaval prednostno. Državni zbor bo torej razpisal referendum ali sprejel zahtevo za presojo ustavnosti referenduma o holdingu. Ustavno sodišče bo imelo 30 dni časa, da odloči o zadevi. Če referendum o holdingu bo, bomo volivci na njem odločali v januarju.
Janša je že napovedal, da bo vlada zahtevala ustavno presojo o referendumu glede zakona o holdingu. Vseh 30 poslancev, ki so referendum zahtevali, je pozval, naj razmislijo o smislu vlaganja takšnih zahtev, saj bo ves dodaten čas pred uveljavitvijo zakona vnesel dodatno nestabilnost v ključnem času. Vlada bo morala zaradi referenduma po njegovih besedah razmišljati tudi o scenariju B, saj padanje bonitetnih ocen ne pomeni samo dražjega zadolževanja Slovenije, temveč tudi ostalih državnih ustanov. Vlada bo tako morala znova skrbno pregledati načrte za naprej, tudi tiste v proračunu.
V PS-u so po besedah prvaka stranke Zorana Jankovića pripravljeni umakniti zahtevi za referenduma o holdingu in slabi banki, če bi od vlade dobili trdno zagotovilo, da ne bosta uveljavljena. "Nima smisla, da se še naprej usklajujemo z nekom, ki se ne želi uskladiti oziroma z nekom, ki kljub temu, da je prej izjavil drugače, danes govori o tem, kako so to slabe rešitve. Vsi imate posneto izjavo predsednika največje opozicijske stranke, ki je dejal, da bodo zakon o Slovenskem državnem holdingu podprli," je opozoril premier.
Predsednik republike Danilo Türk meni, da je treba najti dogovor, da bi imel postopek iskanja soglasja med političnimi dejavniki o nujno potrebnih in sprejemljivih ukrepih za izhod iz krize dovolj časa. Predsednik predlaga, da državni zbor na predlog vlade sprejme zakon, s katerim bi se ukrepa, za katera vlada pravi, da sta dva od petih ključnih za izhod Slovenije iz krize, prestavila ali zadržala. A kot je spomnil Janša, zakonov o holdingu in slabi banki na tej stopnji ni mogoče umakniti. "To vsi vedo in dobro bi bilo, da se pogovarjamo o realnem dejstvu. Zakonov ni možno zadržati," je dejal.
Do zahtev opozicije za razpis referenduma pa sta bila na soočenju, ki ga je v Ljubljani pripravil Zbor za republiko, kritična predsedniška kandidata Milan Zver in Borut Pahor. Prvi je ob tem opozoril na neverodostojnost slovenske politike, drugi ocenjuje, da bo prej ali slej prišlo do dogovora, a je po njegovih besedah vprašanje, koliko žrtev bo ta zahteval. Oba sta bila skeptična tudi do Türkovega predloga. Zver meni, da je nesmiseln, Pahor pa ne verjame, da se da referendum ustaviti na tak način. Ugibal je še, ali je cilj pobudnikov padec zakonov ali padec vlade.
Na finančnem ministrstvu so medtem opozorili, da finančni trgi skrbno spremljajo ekonomsko in politično dogajanje v Sloveniji ter da zahtevi za razpis referendumov o slabi banki in holdingu tako predstavljata negativno novico. Zapisali so, da je cena zadolževanja naše države zaradi referendumskih zahtev narasla.
V nekaterih koalicijskih strankah so že pozdravili novico, da bo zakon za sanacijo bančnega sistema le lahko zaživel. V SLS-u so Virantovo odločitev pričakovali. Ta zakon je po njihovi oceni tudi eden ključnih za čimprejšnjo spodbuditev bank. V N.Si-ju so zadovoljni, da referenduma o slabi banki ne bo, glede pobude za referendum o holdingu pa so prepričani, da gre zgolj za politično nagajanje. V stranki še dodajajo, da so lahko odlašanje z uveljavitvijo zakonov ali referendumi o njih usodni za našo državo.
