Vladimir Truhlar
Na Teološki fakulteti simpozij ob 100. obletnici rojstva Vladimirja Truhlarja
Slovenija
Na Teološki fakulteti v Ljubljani danes poteka mednarodni simpozij Duh seje novo življenje, ki so ga pripravili ob 100-letnici rojstva filozofa, teologa in pesnika Vladimirja Truhlarja. Namen mednarodnega simpozija, ki ga je teološka fakulteta pripravila s Slovensko provinco Družbe Jezusove, je predstaviti Truhlarjevo bogato ustvarjalno delo.
Pred simpozijem so duhovnik in pesnik pater Lojze Bratina, literarni zgodovinar France Pibernik ter teolog in pedagog pater Silvo Šinkovec predstavili Truhlarja in teme simpozija. Bratina je podal Truhlarjevo življenjsko zgodbo, ki se je začela leta 1912 v Gorici, nadaljevala s študijem na ljubljanski Teološki fakulteti in doktoratom na sloviti univerzi Gregoriana v Rimu, kjer je bil Truhlar leta 1939 posvečen v duhovnika. Nato je vstopil v jezuitski red in za skoraj četrt stoletja postal profesor na Gregoriani. Po vrnitvi v Slovenijo se je znašel v nemilosti pri oblasti, nesprejet pa je bil tudi zaradi idej, ki jih je razvijal na podlagi drugega vatikanskega koncila. Zaradi nasprotovanja kolegov in pritiskov oblasti se je umaknil na Južno Tirolsko in že po nekaj mesecih leta 1977 umrl, je povedal Bratina.
Pibernik je spregovoril o Truhlarjevem pesniškem ustvarjanju. Kot je dejal, je Truhlar pisal že kot dijak, vendar sta ga potem v času bogoslovja bolj zanimali filozofija in teologija in je zato za nekaj časa "pesniško usahnil". Objavi dveh pesmi v reviji Dom in svet leta 1939 je sledil desetletni premor. Pesmi je začel ponovno objavljati šele na pobudo Slovenske kulturne akcije (SKA) v Buenos Airesu. Ta je leta 1958 izdala njegovo prvo pesniško zbirko Nova zemlja, leta 1961 pa še zbirko Rdeče bivanje. Obe pesniški zbirki sta bili v domovini prepovedani, je povedal Pibernik, kar je botrovalo tudi temu, da nista bili deležni kritiške omembe. Leta 1968 je pri Celjski Mohorjevi družbi izdal zbirko V dnevih šumi ocean, z uvodom Edvarda Kocbeka. Tudi ta pesniška zbirka je bila prezrta in omejena le na katoliško publicistiko. Po sporu s takratnim škofom Vekoslavom Grmičem tudi pri Mohorjevi družbi ni mogel izdati pesniške zbirke.
Ob Truhlarjevem jubileju sta Župnijski urad Dravlje in revija Vzgoja ponatisnila njegovo delo Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju. Šinkovec, ki je k delu napisal predgovor, je dejal, da je bilo delo ob izidu leta 1977 provokacija. To po njegovem mnenju ostaja tudi danes: za preprostega bralca, ker mu odpira razsežnosti, za literarnega kritika, ker mu odpira nove koordinate branja, za profesorja literature, ker se sooča z vidiki, ki jih ni v učbenikih, za filozofa, ker ga izziva z epistemološkimi vprašanji, za politika, ker ga sooča s prazno besedo, pa tudi za pedagoga, ker ga odpelje na pot doživljajskega.
Letošnji simpozij je obenem tudi obeležitev 50-letnice drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Simpozij sta z referati odprla Pibernik in literarni zgodovinar Denis Poniž, ki je prestavil položaj Truhlarjeve poezije v sodobni slovenski liriki. Referate o Truhlarjevem delu bodo do večera predstavili še teolog in filozof Janez Juhant, etnologinja in literarna zgodovinarka Marija Stanonik, teolog in psiholog Mihaly Szentmartoni, teolog pater Ivan Platovnjak, teolog Rafko Valenčič ter sociolog Igor Bahovec. Simpozij bosta sklenila teolog pater Marko I. Rupnik in pater Lojze Bratina.
