Po vremenski ujmi konec tedna se razmere po državi danes umirjajo

Slovenija | 29.10.2012, 19:17

Po burnem vremenskem dogajanju minuli konec tedna se razmere povsod po Sloveniji umirjajo. Reke so se povečini vrnile v svoje struge, izboljšale so se tudi razmere na cestah. Na drugi strani več tisoč odjemalcev še vedno čaka na električno energijo, sneg, ki je sledil obilnemu deževju, pa je povzročil precej škode v gozdovih.

Kot so zapisali na Agenciji RS za okolje, še vedno poplavlja Krka. Sava v Zasavju poplavlja le še na izpostavljenih mestih, prav tako Ljubljanica na Ljubljanskem barju. Poplavljene površine na kraških poljih Notranjskega in Dolenjskega krasa se bodo po napovedih začele zmanjševati v prihodnjih dneh.

Največ težav je v minulih dneh poleg že omenjenih rek povzročila Vipava, ki je v soboto prestopila bregove in poplavila kraje ob spodnjem toku, a se je v noči na danes že umaknila nazaj v strugo. Večje nevšečnosti zaradi obilnega deževja je tokrat povzročala visoka podtalnica.

Po petkovih in sobotnih poplavah se je na območju celotne Severne Primorske začelo sprožati vse več manjših zemeljskih plazov, med katerimi je posebej nevaren plaz iz zaselka Potok pri Dornberku, ki še vedno ogroža stanovanjsko hišo.

Reševalne službe so minuli konec tedna na tem območju opravile skupno preko 300 intervencij, na katerih je sodelovalo okoli 250 prostovoljnih in poklicnih gasilcev ter drugih reševalcev. Domačim reševalcem so pomagali tudi prostovoljni gasilci iz desetih primorskih društev. V regijskem centru za obveščanje so sprejeli skoraj 1500 klicev, operaterji so opravili tudi več kot 1300 odhodnih klicev oz. povezav do ustreznih služb za zaščito in reševanje.

Posledice vremenske ujme s poplavami, zemeljskimi plazovi in podrtim drevjem so sicer občutili tudi drugod po državi, zlasti v porečjih Krke, Sotle in Save v spodnjem toku.

Danes so se razmere izboljšale tudi v prometu. Po podatkih prometnoinformacijskega centra so popolne zapore zaradi posledic poplav le še na cestah med Hrastnikom in Radečami ter med Čolniščem in Kisovcem.

Ob občutni ohladitvi ozračja pretekli konec tedna pa policisti kljub temu pozivajo k povečani previdnosti voznikov. Kot so zapisali na Generalni policijski upravi, se ob spremembah vremenskih razmer navadno poveča tudi število prometnih nesreč. Opozarjajo zlasti na veliko nevarnost poledice, pozivajo pa tudi k previdnosti ob vožnji na mokrem cestišču, ob jutranjem ali večernem mraku in v megli, ki še dodatno poslabšata vidljivost.

So pa pretekli konec tedna zaradi vremenskih razmer številni odjemalci po državi ostali brez električne energije. Največ težav zaradi močnega deževja, kasneje pa sneženja imeli na območju Elektra Celje, kjer pa so veliko večino okvar do danes že odpravili. Na območju Elektra Ljubljana je bilo danes sredi dneva brez elektrike še približno 1800 odjemalcev, na območju Elektra Maribor pa okoli 2000 odjemalcev.

Ujma je v nedeljo dopoldne zaustavila celo Nuklearno elektrarno Krško. Operaterji so jo ročno zaustavili zaradi zelo hitrega povečanja pretoka reke Save. Reka je namreč s seboj nosila velike količine listja in drugih nečistoč in s tem zmanjšala učinkovitost hladilnega sistema sekundarne strani. Elektrarno naj bi v dogovoru z dispečerji in lastniki v omrežje vnovič vključili predvidoma v sredo.

Nekaj težav je po Sloveniji sicer povzročil tudi prvi jesenski sneg, ki ga je tudi po nekaterih nižinah zapadlo več kot 10 centimetrov. V nedeljo in danes, ko je sneženje ponehalo, so nekatere tako zimske službe že lahko preizkusile svoje naprave. Več težav pa je po slovenskih cestah povzročil snegolom. Zlasti gorenjski gasilci so imeli še v noči na danes precej dela z odstranjevanjem podrtih dreves, zjutraj pa so se razmere umirile.

Sneženje je škodo povzročilo tudi v gozdovih, zlasti na Dolenjskem, Notranjskem, Gorenjskem ter na posavskem in celjskem območju. Z zavoda za gozdove so namreč sporočili, da bo zaradi poškodb v gozdovih, predvsem nad 400 metri nadmorske višine, treba posekati najmanj 30.000 kubičnih metrov dreves, zlasti listavcev. V večjem delu Slovenije je moker sneg v nižinah namreč polomil posamezna drevesa na gozdnih robovih, ob cestah in v mlajših gozdnih sestojih.