Dan hrvaške katoliške misije v Mariboru
Slovenija | 26.10.2012, 12:32
V nedeljo, 21. oktobra je Hrvaško katoliško misijo (HKM) v Mariboru obiskal varaždinski škof msgr. Josip Mrzljak. Dopoldne je vodil somaševanje v cerkvi sv. Alojzija v Mariboru. Ob tej priložnosti je škof blagoslovil zastavo HKM s podobo bl. Alojzija Stepinca. V imenu mariborskega nadškofa msgr. Marjana Turnška se je slovesnosti udeležil generalni vikar Janez Lesnika. Drugi del srečanja je bil na pokopališču Dobrava, kjer je bila molitev za vse nasilno pomorjene žrtve, ki počivajo v Tezenskem gozdu in drugje. Pri molitvi so sodelovali tudi predstavniki pravoslavne in evangeličanske Cerkve ter islamske skupnosti v Mariboru. Mesno občino Maribor je zastopal podžupan Milan Mikl.
Škof msgr. Josip Mrzljak je v govoru ob molitvi na pokopališču dejal, da kristjani ob prazniku vseh svetih in dnevom vernih duš obiskujemo pokopališča, kjer počivajo naši pokojni. Ob urejeni gomili ali grobnici, ob spomeniku z imenom in priimkom pokojnih pomolimo za pokojne. „Tu pa smo zbrani na mestu, kjer počivajo zemeljski ostanki mnogih pokojnih. Ne bom navajal nobene številke, ker se spodobi da se vsakega pokojnega (četudi bi bil samo eden) spomnimo in zanj molimo. Radi bi slišali imena tistih, ki tukaj počivajo. Vemo, da je to nemogoče, verjamemo pa, da so njihova imena zapisana v knjigi življenja. Pokojne navadno vpisujemo v matične knjige umrlih, kjer vpišemo datum in kraj smrti, vzrok smrti in duhovnika, ki je vodil molitev ob slovesu. O vas pokojni, ki ste umrli na tem mestu spomladi in polet leta 1945 nimamo teh podatkov. Ne vemo za datum vaše smrti, tudi ne za vašo starost. Po izkopavanjih nam je znano, da so med vami bili vojaki, pa tudi žene in otroci. Najdeno je bilo veliko civilnih predmetov: križi, ki ste jih nosili okoli vratu, rožni venci, ki ste jih goreče molili v tistih dneh, poročni prstani, kot priča vaše zakonske zvestobe in družinske vezi. Mnoge družinske vezi so bile na silo pretrgane, ker ste bili odvedeni neznano kam. Za nekatere tukaj pokopane bi vzrok smrti lahko vpisali, ker so na lobanjah vidne sledi krogel, ali ste v kateri od 'hudih jam' umrli strašne smrti, zaradi gladu ali zadušitve. Kdo je odgovoren za vašo nesrečo in na vašo smrt? To je vprašanje na katerega že dolgo zastonj čakamo javni odgovor. Zdi se, kot da za ta strašen zločin nihče ni odgovoren. Takoj po storjenem zločinu so se nekateri hvalili, o tem pisali knjige, toda zadnji čas, odkar so spregovorile in še govore vaše kosti, so izgubili spomin. Nekateri še danes opravičujejo ta zločin, ali ga zanikajo. Nekateri želijo ta zločin prekriti, tako vaše grobove še zdaj imenujemo 'prikrita grobišča'. Teh je mnogo po Sloveniji in po Hrvaški, toda tukaj v Mariboru, na Teznem se nahajamo morda na največjem izmed teh. Tukaj počivajo mnogi, vračajoči se iz Pliberka proti hrvaški meji, proti Maclju, kjer so spet mnogi končali svoje zemeljsko popotovanje. Preživeli ta 'Križev pot' veliko časa niso upali niti pisniti o strašnih zločinih. Mi, ki smo takrat bili otroci ali smo se šele rodili desetletja nismo vedeli za vas. Vedeli smo samo, da smo brez očeta ali brez matere, brata ali sestre ali nekoga od sorodstva, ker, kot so nam povedali 'je izginil v vojni'. Mesta, kjer ste pokopani so bila tajna in strogo varovana. Kdor bi utegni o tem kaj spregovoriti, bi tudi sam hitro 'izginil'. Ta komunistična 'svoboda' je trajala dolgo, predolgo, toda v neki meri in pri nekaterih vse do današnjega dne. O tem 'raziskovalno novinarstvo' ne želi ali morda po ukazu nekaterih ne sme raziskovati. Razen redkih izjem ostaja to 'prikrita tema'. Toda mi smo danes tukaj, ker vas nismo pozabili in ker želimo za vas moliti“, je povedal škof Mrzljak.
Grobišča so vse manj prikrita, zahvaljujoč naporom mnogih hrabrih in častnih ljudi, ki kljub preprekam preiskujejo in popisujejo mesta, kjer počivajo zemeljski ostanki žrtev. „To je častna naloga poštene in civilizirane družbe, kakršno želimo graditi v Hrvatski in v Sloveniji, skupaj pa danes ali jutri v Evropi, ki nam s svojimi deklaracijami o usodi totalitarnih sistemov kaže pot napredka k humani družbi. Takšno družbo želimo in v ta namen želimo danes tudi moliti“, je končal svoj govor varaždinski škof msgr. Josip Mrzljak.
Vir: Nadškofija Maribor
