Spoštovanje – pot za prihodnost družbe

Slovenija | 24.10.2012, 14:41

Urad za verske skupnosti je dopoldne pripravil posvet, na katerem sta vodilnim predstavnikom verskih skupnosti v Sloveniji spregovorila akademika dr. Miro Cerar in dr. Jože Trontelj. Sledila pa so razmišljanja in predlogi predstavnikov različnih verskih skupnosti.

Svoboda – dvorezen meč

Po besedah dr. Mira Cerarja je spoštovanje predpostavka zaupanja. Če ni zaupanja, se sesuje tudi družba. To pa je po njegovih besedah še posebej pomembno za demokracijo, ki naj bi omogočala takšne pogoje, da bi se v ljudeh zmanjšal strah drug pred drugim in pred tem, kaj moram storiti. Demokracija, ki je ena od možnosti družbene ureditve, čeprav ne najbolj idealna, je poudaril dr. Cerar, nam daje velik prostor svobode. V tem prostoru pa se kaj hitro zgodi, da zmanjka prostora za vrednote, za spoštovanje, ki ga človek nujno potrebuje, tako kot hrano, je poudaril.

Pozabljena odgovornost in dolžnost

Spoštovanje po besedah dr. Mira Cerarja pomeni, da pri sočloveku zaznamo tisto dobro, kar je storil v preteklosti in s čimer je prispeval k skupnemu dobremu. Že Gandhi je dejal: »Človek stori toliko dobrega, kolikor stori dobrega za druge.«

Spoštovanje obstaja na osebni, kolektivni in univerzalni ravni. Njegovo nasprotje pa je sovraštvo, prezir. In če se hočemo postaviti na prave etične temelje, potem začutimo, da to slednje ni prava pot, je dejal.

Pri tem je Cerar poudaril, da ljudje prepogosto pozabljamo na naše odgovornosti in naše dolžnosti do drugih. Pozabljamo na družbeno in solidarnostno komponento. Spoštovanje pa pomeni, da človeka pohvališ in hkrati izpostaviš tudi kritiko. Vendar pa mora biti slednja izrečena na spoštljiv način. Po njegovih besedah se Slovenci prepogosto zatečemo v pravo, namesto da bi konflikte reševali na medosebni ravni. Hkrati pa tudi ne izkazujemo dovolj spoštovanja drug do drugega, kar nas ubija, slabi in zmanjšuje našo vero. Družba s tem postaja razpršena, ranljiva in odprta avtoritarnosti.

Kritično stanje duha

Nespoštovanje v naši družbi se po besedah dr. Mira Cerarja kaže na več ravneh. Najprej je izpostavil bipolarnost političnega prostora. To se kaže v tem, da ne uspemo najti kritične distance do izbrane politične opcije. Hvalimo pripadnike naše opcije in kritiziramo druge, ne glede na to, kaj so naredili. Prepad med obema je po besedah dr. Cerarja prevelik. Rešitev vidi v tem, da bi nekdo naredil prvi korak in priznal, da ni popoln, ter se odprl drugemu.

Poleg tega Slovenci gojimo preveliko zavist do drugih. Med oblikami nespoštovanja je izpostavil tudi preveliko količino korupcije. Koruptiven človek je namreč nespoštljiv do drugih. To pa kaže na krizo stanja duha. Materialno še nismo po spodnjo mejo, je dejal Cerar, bolj kritično pa je stanje duha; ni vere v sočloveka, v oblast, ni upanja.

Zatem je Cerar spregovoril o sovražnem govoru, ki se pojavlja celo v parlamentu. Prav vodilni pa naj bi nam dajali zgled. Če se namreč oni prepustijo primitivizmu, jim ljudstvo sledi. Vsi, predvsem vodilni, naj bi se začeli intenzivno ukvarjati s seboj in začeli delati prve korake, je prepričan Cerar.

Kot zadnje izražanje nespoštovanja je navedel nespoštovanje pozitivnih vidikov naše zgodovine.

Najprej ozdraviti temelje

Vsi ti izrazi nespoštovanja v naši družbi kažejo na to, da je bilo v preteklosti marsikaj narobe, je poudaril Cerar. Ob tem pa je dejal, da kljub vsemu verjame v Slovenijo, saj smo dokazali, da se znamo prav v kritičnih trenutkih prebuditi v dobroti, morali in etiki. Imamo pa tudi veliko znanja.

Vendar pa bomo morali po njegovih besedah najprej ozdraviti naše temelje: duhovnost, etiko in moralo in se šele nato lotiti krize drugih vrst.

Pot iz krize je po besedah dr. Mira Cerarja demokratična pot, ki je lahko dolgotrajna, vendar nas bo na dolgi rok pripeljala iz krize.

Etika brez Boga?

Dr. Jože Trontelj pa je spregovoril o pomenu spoštovanja etike. Najprej je poudaril, da svetovne religije v človeku prebujajo najboljše. So temelj naše civilizacije.

Danes se mnogi sprašujejo, ali lahko človeštvo najde sekularni odgovor na etiko. Izganjanje vere iz javnega življenja je najmočneje izvajal boljševizem, za katerim je ostala opustošena duhovna krajina – sekularizacija. Mnogi se zavzemajo za svobodo posameznika, ki ga ne bi omejevala vera, kar zmanjšuje tudi njegovo osebno odgovornost. Hkrati pa je človek brez omejitev boljši potrošnik. Zato po besedah dr. Trontlja sekularizacija odgovarja svetovnemu kapitalu.

Hkrati pa vedno bolj prihaja do izraza postmaterializem. Družbe so namreč s tem materialnim preveč zasičene. Povečuje se povpraševanje po nematerialnih dobrinah.

Spoštovanje in dostojanstvo vsakega človeka

Pri tem je izpostavil zlato načelo etike, ki velja v vseh velikih verstvih: stori drugemu, kar želiš da bi drugi storil tebi. Gre za vzgib, ki izhaja iz človekove narave. Temelj tega pa je spoštovanje vsakega bitja, torej njegovo dostojanstvo. Od tega je odvisno tudi, koliko pravic bodo dali zarodku v telesu matere, ali pa gledali na evtanazijo. V Katoliški Cerkvi smo prepričani, da si človek zasluži spoštovanje od spočetja naprej, da nima pravice zahtevati, da mu nekdo drug vzame življenje.

Naslednji vidik, ki ga je izpostavil dr. Trontelj pa je ekumenizem. Izreden zgled zanj nam je dal papež Janez Pavel II., ki je z vso skromnostjo prosil Jude in muslimane odpuščanja za zlo, ki jih je bilo storjeno s strani katoličanov. Potrebujemo nadaljevanje tega dialoga pri sodelovanju za skupno dobro, je poudaril Trontelj, ki je prepričan, da brez sožitja med verstvi, ni prihodnosti človeštva.

Skupaj z vsemi ljudmi naj bi si prizadevali za spoštovanje vrednot. Za nas verne sta na prvem mestu ljubezen do Boga in do človeka. Pri tem je omenil svobodo izražanja, ki pa gre pogosto predaleč, saj lahko vodi do žalitev. Navedel je primer spornih Mohamedovih karikatur in se vprašal, kaj bi avtorjih teh člankov dejali materam otrok, ki so jih ubile eksplozije, ki se bile odgovor na te karikature. Pri tem gre po njegovih besedah za zlorabo tiska za neke psevdo vrednote.

Med njimi je omenil agresivni sekularizem (med primeri je omenil zdrs novinarske etike v Delu in Mladini) ter beg od razuma. Slednje vključuje zatekanje v misticizem in odvračanje od splošno sprejetih vrednot. Ljudje vse več zavračajo znanstvena dejstva in vsak si lahko resnico prikroji po svoje. Tak odnos do dejstev je po besedah dr. Trontlja škodljiv. Rodi se namreč moralni in etični relativizem. Kot primere je navedel nova duhovna gibanja znana pod imenom New age, ali na primer agitacije v šolah za homoseksualnost.

Verske vrednote so po njegovih besedah pomembne in še vedno temeljne za vsako družbo.

S strani Katoliške Cerkve je dr. Andrej Saje poudaril, da naj bi te vrednote živeli najprej sami. To je namreč po njegovih besedah edini legitimen način, da lahko spreminjamo svet okrog nas. Prav to pa je tudi tisto, kar nas povezuje z drugimi verstvi.

Izpostavil je tudi neenako obravnavanje sovražnega govora. Kadar je namreč prizadeta stran Cerkev, potem zanjo to ne velja.

Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus pa je poudaril, da je njihova naloga predstaviti islam v čim boljši luči, kar danes ni lahko. Pohvalil je sodelovanje s Katoliško Cerkvijo glede gradnje džamije in dodal, da je nujno sodelovanje in pogovor o stvareh, ki se tičejo določene verske skupnosti, da bi razlike ne bi bile problem, ampak da bi delali za skupno dobro.

Tudi predstavnik evangeličanske skupnosti Filo Geza je poudaril pomen ekumenizma. Cerkve naj bi po njegovih besedah poudarjale predvsem tisto, kar nas povezuje in na tem gradile prihodnost naše družbe.