Vroče sledi hladne vojne o zločinih Udbe nad koroškimi Slovenci

Slovenija | 20.10.2012, 10:53

V Cankarjevem domu so pripravili projekcijo dokumentarnega filma Vroče sledi hladne vojne - Meja med Slovenijo in Koroško v letih 1945 do 1991, ki govori predvsem o komunističnem nadzoru prebivalcev na tej in drugi strani meje. Govori tudi o dejavnostih tajne službe Udba na avstrijskem Koroškem in zlorabah manjšine.

Dokumentarni film, pod katerega se je podpisal vršilec dolžnosti direktorja Arhiva Republike Slovenije Jože Dežman in je nastal v sodelovanju z Gorenjskim muzejem, Celovško Mohorjevo založbo in slovenskim Arhivom, predstavlja predvsem osebne zgodbe ljudi, zlasti nekdanjih domobrancev, ki so po drugi svetovni vojni zaradi komunističnega nasilja bežali preko meje v Avstrijo in naprej v izgnanstvo.

Predstavitve se je udeležil tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in visoki predstavnik EU v Bosni in Hercegovini Valentin Inzko, ki je na okrogli mizi, ki je sledila, pozval predvsem k odkrivanju zgodovine.

"Vsak narod se mora soočati s svojo zgodovino. Šele potem bo zares svoboden in res zadihal," je dejal Inzko, ki je opisal tudi osebne izkušnje oz. izkušnje svoje matere iz omenjenega obdobja. "Včasih se mi zdi, da je zgodovina človeštva eno samo bežanje, samo begunstvo," je dejal.

Na okrogli mizi, ki se jo je udeležilo kakih 70 ljudi, je spregovoril tudi urednik Mohorjeve založbe Hanzi Filipič, ki je pojasnil, da so bili koroški Slovenci za Udbo problematični, ker je bila manjšina predvsem katoliško in konservativno usmerjena.

Dejal je, da je Udba ovirala tudi prizadevanja slovenske stranke Enotna lista, da bi na volitvah dobila kakega predstavnika, ker bi se tako na drugo stran meje lahko širila "nevarna demokracija". Na primeru Inzkovega očeta Valentina pa je opisal shizofren položaj, v katerem je bila pravzaprav manjšina - za Jugoslavijo je bil Valentin Inzko starejši klerikalec, za avstrijske nacionaliste pa titokomunist.

Dežman je ob tem dodal, da dejstvo, da je bil Udbovski nadzor uperjen tudi proti slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem, kaže na to, da je bil komunizem veliko večja grožnja lastnim prebivalcem kot pa Zahodu.