Nadškof Turnšek ob začetku akademskega leta: Slomškovi usmeritvi se ne smemo odpovedati

Slovenija | 10.10.2012, 20:52

„V duhu univerzalnega svetopisemskega in Slomškovega sporočila si ob novemu študijskemu in raziskovalnemu letu lahko zaželimo, da bi v njem na naših visokošolskih in raziskovalnih ustanovah domovalo obilo modrosti,“ je v nagovoru ob začetku novega akademskega leta dejal mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek. Začetek novega akademskega leta so obeležili tudi v drugih škofijah, v celjski danes, novomeški v petek, v koprski in ljubljanski pa včeraj.

Nadškof Turnšek je poudaril, da začetek novega akademskega leta sovpada z iztekanjem jubilejnega Slomškovega leta ob 150-letnici njegove smrti. „Zato ne moremo drugače, kot da se zazremo vsaj z eno mislijo nanj. Prav na današnji dan, 10. oktobra 2012, poteka 153 let, ko se je v Mariboru zbralo prvih 39 študentov in se je praktično z duhovnimi vajami zanje pričelo prvo akademsko leto v Mariboru. V tistih dneh je bl. Slomšek večkrat povzel besedo in spregovoril. Kot nekakšna rdeča nit se je v njih pojavljal poudarek o čednosti in učenosti. Profesorjem in študentom je položil na srce, da naj bosta »čednost in učenost ščit« vsega bodočega delovanja, prva ustanova visokega šolstva v Mariboru, visoka bogoslovna šola, pa naj postane »drevesnica čednosti in učenosti«. Kakor koli se je zgodovina odvijala in smo lahko danes ponosni na sorazmerno dobro razvito visokošolsko dejavnost v Mariboru, lahko ob trenutni resni in težki situaciji za razvoj visokega šolstva, in morda prav zaradi nje, še kako pritrdimo bl. škofu Antonu Martinu, da bosta bolj kot denar zagotovila obstoj in resnični napredek človeka prav krepost in znanje v medsebojni soodvisnosti, iz katere se rodi modrost. Zato se tej Slomškovi usmeritvi ne smemo odpovedati.“

V duhu Slomškovega sporočila si ob novemu študijskemu in raziskovalnemu letu lahko zaželimo, da bi v njem na naših visokošolskih in raziskovalnih ustanovah domovalo obilo modrosti, je dejal nadškof. „Ker se jutri spominjamo 50-letnice pričetka drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora (1962–1965) in ob tem s papežem Benediktom XVI. pričenjamo leto vere, vsaj v nekaj potezah osvežimo spomin na ta gotovo najpomembnejši dogodek Katoliške Cerkve v prejšnjem stoletju. Za področje študija in raziskovanja je najpomembnejši njegov poudarek na upravičenosti avtonomije zemeljskih stvarnosti. Koncil je hotel razbliniti bojazen, »da bo pretesna povezanost med človeško dejavnostjo in religijo ovirala avtonomijo ljudi in znanosti« in je poudaril: »Metodično raziskovanje na katerem koli znanstvenem področju, če se vrši na resnično znanstveni način in v skladu s pravili nravnosti, nikakor ne bo v resnici nasprotovalo veri; saj svetne stvarnosti in stvarnosti vere izvirajo od istega Boga« (CS 36). Zato je bil eden pomembnejših pozivov koncilskih očetov poziv k vzgoji za celostno človeško kulturo, ki predpostavlja, da vsako obravnavanje in raziskovanje človeka sloni na celostni viziji o njem, da se tako izogne poenostavljanju pogleda na človeka, ki se lahko pojavi v vedno večji specializiranosti posameznih področij, ki more prav zaradi tega voditi v popredmetenje človeka kot celote, čeprav mu na posameznem delnem področju lahko pomaga. Koncil zato spodbuja iskanje sinteze med različnimi področji znanosti, ko pravi: »Spraviti v sintezo razne znanstvene stroke in umetnosti je danes težje kakor nekdaj. Medtem ko raste obseg in raznovrstnost prvin, ki sestavljajo kulturo, se hkrati zmanjšuje sposobnost posameznikov, da bi te prvine dojeli in jih organsko uredili v medsebojno skladje … Vendar ostane vsakemu človeku dolžnost, da ohrani celovitost človeške osebnosti, katero odlikujejo predvsem vrednote razuma, volje, vesti in bratstva, vrednote, ki vse temeljijo v Bogu Stvarniku in ki so v Kristusu čudovito ozdravljene in dvignjene« (CS 61). Drage profesorice in profesorji, študentke in študentje, prepričan sem, da je to koncilsko vabilo k iskanju sinteze v obravnavani materiji študija ali raziskovanja danes še bolj aktualno, kot pred petdesetimi leti. Posledice zaprte specializiranosti na posameznih področjih nas že ostro opozarjajo, da je bil uvid koncilskih očetov pravilen in opozorilni ton upravičen.“

Vir: Katoliška Cerkev