Vlada želi ohraniti kredibilnost Slovenije

Slovenija | 05.10.2012, 15:48

Vlada se je odločila držati obveze, da primanjkljaj proračuna obdrži pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Kot poudarja finančni minister Janez Šušteršič, je njeno spoštovanje nujno, če želimo, da naša država ohrani kredibilnost. Vlada tako v prihodnjem letu načrtuje primanjkljaj v višini med 2,8 in 2,9 odstotka BDP-ja, kar bo med drugim dosegla s pokojninsko reformo in petodstotnim znižanjem mase plač v javnem sektorju.

Proračunski odhodki za leto 2013 so načrtovani v višini 9,5 milijarde evrov, kar je nekaj več kot letos. Po Šušteršičevih besedah je to posledica uspešnega črpanja evropskih sredstev - zaradi denarja iz evropskega proračuna lahko vlada načrtuje za 600 milijonov evrov več izdatkov za naložbe. "Mi sicer na odhodkovni strani računamo predvsem na dve zelo pomembni prilagoditvi. Ena je sprejem pokojninske reforme v takšni obliki, da bo dala učinke že v prihodnjem letu. Druga je strukturna prilagoditev obsega javnega sektorja tistemu, kar je naše gospodarstvo realno zmožno sfinancirati," je pojasnil finančni minister. Vlada po njegovih besedah to prilagoditev vidi na področju celotne mase stroškov dela. Šušteršič je še dodal, da je petodstotno znižanje mase plač predvideno za ves javni sektor, ne le za državno upravo.

Predsedstvo konfederacije sindikatov javnega sektorja je že sklicalo izredni seji. Na njej želi sprejeti stališče do predloga proračuna in odločiti, kako bodo sindikati javnega sektorja v prihodnje ukrepali. Vodja konfederacije Branimir Štrukelj je prepričan, da jim je vlada postavila ultimat. Opozoril je še, da na odpuščanja ne bodo pristali in da je plačo javnih uslužbencev mogoče znižati le s pogajanji. Da je z znižanjem mase za plače povoženo socialno partnerstvo, je medtem menil vodja pogajalske skupine javnega sektorja Drago Ščernjavič.

Racionalizacija v javnem sektorju se bo morala zgoditi, je bil danes jasen tudi minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. "Po vseh ocenah in številkah je pravzaprav veliko manevrskega prostora povsod, da se ta racionalizacija izpelje drugače, ne z zmanjševanjem števila zaposlenih," je prepričan. Pri tem je navedel izplačila dežurstev, delovne uspešnosti in nadur. Petodstotno zmanjšanje sredstev za maso plač, ki ne bo linearno, temveč različno po resorjih, po Pličaničevem mnenju ne bo povzročilo masovnega odpuščanja javnih uslužbencev. Od velike zgodbe o tem, tako zagotavlja, ni ostalo praktično nič, ta velik balon se je zdaj po njegovih ocenah skoraj popolnoma izpraznil.

Ker bo, kot že omenjeno, primanjkljaj prihodnje leto lahko znašal milijardo evrov, se bo moralo v proračun steči 8,5 milijarde evrov. K tej številki bo dodatnih 70 milijonov evrov prispevala odločitev vlade, da za nekatero blago in storitve premakne stopnjo davka na dodano vrednost z 8,5-odstotne v splošno stopnjo. Z 20-odstotno stopnjo DDV-ja bodo po novem obdavčeni komunalne storitve, uporaba športnih objektov, časopisi in revije, hrana za male živali, storitve čiščenja oken, frizerske storitve ter dobava lončnic, sadik in rezanega cvetja. Kako bomo to občutili državljani? Zaradi zvišanja DDV-ja za komunalne storitve bodo mesečni računi slovenskih gospodinjstev po napovedih finančnega ministra za tri do štiri evre višji. "To pomeni na nek način, da vsako gospodinjstvo vsak mesec dodatno prispeva nekaj malega k naporom za reševanje krize. To je glavni račun. Tisti, ki kupujejo časopise, bodo tudi te plačevali nekoliko dražje, tisti, ki kdaj ženi kupijo šopek namesto časopisa, bodo tudi ta šopek plačali nekoliko dražje."

Z zvišanjem DDV-ja za časopise in revije se ne strinjajo v društvu novinarjev. Obžalujejo, da je vlada ignorirala argumente, da to zanje lahko pomeni zelo močan udarec. Upajo, da bo državni zbor tak predlog zavrnil. Proti zvišanju davka na dodano vrednost za nekatere dejavnosti so v obrtno-podjetniški zbornici, menijo, da je neustrezen v panogah, kjer prevladuje ročno delo. Zvišanju DDV-ja za komunalne storitve nasprotuje skupnost občin.

Sicer kaže, da tu še ni vse dorečeno, saj so različna mnenja tudi znotraj koalicije. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je dejal, da se ne strinja z dvigom DDV-ja za časopise in revije ter za uporabo športnih objektov. Dviga DDV-ja za tisk in storitve javne higiene trenutno ne podpirajo niti v SLS-u, zato so že napovedali možnost sprememb z dopolnili. Po poročanju medijev naj bi imeli pomisleke tudi v DL-u. "O tem predlogu bomo razpravljali v državnem zboru, glede tega ni še nič dokončnega. A vendar gre tukaj za nekatere izdelke oziroma storitve, za katere ni nujno, da se z dvigom DDV-ja zviša tudi cena," je medtem pojasnil poslanec SDS-a Andrej Šircelj. Predvsem pri komunalnih storitvah po njegovem obstaja toliko rezerv, da do podražitev ne bi smelo priti.